Preminulemu pisatelju Borisu Pahorju se je kot prva javno poklonila stranka Slovenska skupnost. Najvišji predstavniki in člani zbirne stranke Slovencev v Italiji so njemu v slovo žalno sejo priredili v torek, 31. maja. Občuteno in dobro obiskano srečanje je potekalo v Vilfanovi dvorani v Trstu.

Uvodne zahvalne besede je častnemu predsedniku, »prijatelju in svetilniku za našo stranko,« v imenu SSk namenil deželni svetnik Igor Gabrovec. Spomnil je, da je bil pisatelj pričevalec in upornik, a tudi predlagatelj številnih političnih pobud. »Boril se je zoper vsako obliko totalitarizma in za pravice manjših narodov ter manjšin.« Pahor je stalno opozarjal na škodo, ki jo je Slovencem prizadejal fašizem. Zato si je nenehno prizadeval, da bi tudi italijanska stran objavila slovensko-italijansko poročilo zgodovinarjev. »Uvrstil se je v vrh velikih Slovencev in Evropejcev.«

Odvetnik Peter Močnik je na srečanju izpostavil, da je pokojni pisatelj vedno zagovarjal avtonomno politično nastopanje Slovencev v Italiji. Večkrat je bil kandidat SSk. Ni zaničeval politike, »saj je razumel, da je ta pomembna za našo skupnost.« Pahorjevo delovanje je bilo vsestransko in bogato. Nikoli ni zapustil svojega rojstnega mesta. Dejstvu navkljub, da je italijanski Trst njegova dela zelo dolgo ignoriral. Ko je skupaj s Kocbekom obsodil  jugoslovanske povojne poboje, ga je komunistična oblast dala pred vrata.

Dramaturginja Maja Lapornik Pelikan je ugotavljala, da je Pahor »živ emblem pokončnega slovenstva, nepopustljive pripadnosti narodu in demokraciji,« ki je udejanjal dialog z raznimi manjšinskimi skupnostmi in se boril za enakopravnost slovenskega jezika. Bil je tudi zagovornik družbene pravičnosti. Četudi »so ga onemogočali, krik po resnici se ne da utišati.« Ker je Pahor »nezamenljiv, ga bomo pogrešali,«je sklenila Lapornikova svoje izvajanje.

Po mnenju goriške občinske svetnice Marilke Korsič je pokojnik »ikona in zgled za vse. Ljubil je svoj narod, korenine, in bil hkrati odprt do vseh.« Za mladino se je Pahor zelo rad razdajal.

Prof. Marija Kacin se je zaustavila pri pokojnikovem neprecenljivem delu v zvezi s pričevanjem in ohranjanjem zgodovinskega spomina. »Prebil je sto in več let trajajoči molk o slovenski slovstveni dejavnosti in slovenski kulturi sploh.« Pahor je s svojim delom odpravil »naduti odnos do Slovencev, ki je bil skoraj uzakonjen. Uspelo mu je to, kar ni nobenemu politiku in kulturniku.« Ob koncu srečanja se je Andrej Pisani toplo zahvalil in izrekel besede sožalja svojcem pokojnika. Na seji so tudi prebrali spominski in zahvalni zapis, ki ga je organizatorjem poslal nekdanji goriški prefekt Roberto De Lorenzo.