Onemeli smo ob novici, da se je poslovil Boris Pahor, pisatelj, pričevalec naše polpretekle zgodovine, v pravičnost zaverovani in neuklonljivi borec za pravice narodnih manjšin ter vrednot demokracije in svobode. S svojo vero v nujnost aktivne državljanske drže, posebno ko gre za bran in krepitev lastne identitete, ki ji je jezik bistveni izraz, ter z osebnim zgledom izobraženega in osveščenega intelektualca nam je bil dolga desetletja nezamenljivi vzor. Bil je častni predsednik Slovenske skupnosti.
Pahor je vselej zmogel ohranjati smisel bivanja in se ni nikoli odrekel tvornim prizadevanjim za skupno dobro, tudi tedaj, ko je bil v našem prostoru odrinjen. Verjel je v smisel dialoškega soočenja in sodelovanja ter v pravico do ohranjanja lastnih kritičnih stališč in pogledov, ko to ni bilo tako zelo samoumevno. Ob polni zazrtosti v usodo slovenskega naroda in njegovih narodnih manjšin je udejanjal dialog z drugimi manjšinskimi skupnostmi v širše evropskem prostoru ter tako krepil pomen sodelovanja manjšinskih skupnosti. Ob tem ni nikoli pozabljal na našo polpreteklo zgodovino in je do vseh njenih pomembnejših mejnikov znal ohranjati kritičen in izviren odnos. Vse to je Pahor znal posredovati preko svoje umetniške besede – klene, jasne, a hkrati tudi tako nežne in mile. Njegova kot vetrič lahkotna in sanjava Arlettte, pa od krutosti časa na preizkušnjo postavljeni Radko so emblem tega, kar je Pahor smatral za edinstveno – za ljubezen. Ljubezen do lastne identitete in jezika, do naroda in do njegove zgodovine, do vseh ponižanih in teptanih, do sočloveka in do ženskega elementa, ki zmore neupovedljivo.
Pahorjeva častitljiva starost, ki jo je dočakal, je izraz njegove življenjske energije, ki mu jo je njegov boj v koncentracijskem taborišču le še utrdil. Njegov odhod nas izjemno žalosti in nas pušča brez besed. Po drugi strani pa se zavedamo, kakšen privilegij smo imeli, da smo rasli in zoreli ob njem.

Javno obljubljamo, da bomo z delom nadaljevali v duhu njegove idejne zapuščine: boriti se za pravičnost, skbeti za najbolj ranljive, predati se sanjam, ki kažejo smer in pot.