Oznaka, namen in programska načela slovenske skupnosti
Slovenska skupnost je politična stranka Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki temelji na načelih narodne samobitnosti, demokratične ureditve, političnega pluralizma in socialne pravičnosti.
Glavni namen Slovenske skupnosti je skrb za obstoj in vsestranski razvoj slovenstva oziroma slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Z izrazom slovenstvo se pojmujejo vrednote in pridobitve, ki smo jih Slovenci kot narod dosegli v svoji zgodovini na civilizacijskem, kulturnem, političnem, gospodarskem in socialnem področju. Ker je slovenstvo naravna dobrina, je etična vrednota. Zato je naša dolžnost, da to dobrino cenimo, spoštujemo in uveljavljamo.
Zaradi tega se mora Slovenska skupnost kot politična stranka z vsemi zakonitimi sredstvi zavzemati predvsem za uresničitev 6. člena ustave Republike Italije, 3. člena posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine ter 8. člena Osimske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo.
Za narodno enakopravnost, demokracijo in socialno pravičnost
Slovenska skupnost se mora dosledno boriti za stvarno izvajanje pravice do enakopravnosti slovenskega jezika v javnosti ter v državnih in krajevnih ustanovah; za sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh javnih uradih in ustanovah; za spopolnitev in avtomno upravljanje kulturnih in izobraževalnih struktur, kot so šole vseh vrst in stopenj na celotnem področju dežele, kjer živijo Slovenci; za zaščito narodnostne sestave krajev pred raznarodovanjem, asimilacijo in razlaščanjem imovine; za gospodarski razvoj in socialni napredek vseh družbenih slojev in še posebno odvisnih delovnih kategorij in kmečkega delovnega človeka.
Slovenska skupnost mora nadalje težiti za tem, da se bodo v javnem življenju uresničevala načela demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti.
Ker je slovenska narodna manjšina sestavni del slovenskega naroda, so življenskega pomena vsestransko dobri in urejeni odnosi z matičnim narodom, ki ima dolžnost in pravico, da se zavzema za obstoj in razvoj svojih manjšin. Naloga Slovenske skupnosti je, da si prizadeva za take odnose.
Slovenska skupnost je za enakopravno sožitje ter za medsebojno bogatenje slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v deželi. Ob prizadevanjih za specifične potrebe Slovencev zato Slovenska skupnost sodeluje tudi pri reševanju skupnih družbenih problemov.
Slovenska skupnost poudarja pomen stikov in solidarnosti z drugimi narodnimi manjšinami v Italiji in zunaj nje, predvsem s slovensko na Koroškem in v Porabju.
Slovenska skupnost je načelno in na osnovi izkušenj prepričana, da s samostojnim političnem nastopanjem Slovenci v Italiji najučinkoviteje izpričujemo svojo narodno samobitnost in se uveljavljamo kot subjekt v javnem političnem življenju. Kajti v politični stvarnosti v kateri živimo, je samo samostojno, na demokratični osnovi izvoljeno politično predstavništvo neposreden izraz misli in hotenja Slovencev v naši deželi ter zato lahko svobodno in dosledno brani njihove pravice in koristi na vseh področjih.
Slovenska skupnost se zato bori, da dobimo Slovenci tako samostojno politično zastopstvo v vseh predstavniških telesih od krajevnih sosvetov do državnega in evropskega parlamenta.
Slovenska skupnost se je kot krovna politična organizacija vseh zamejskih Slovencev, ki so za samostojno politično nastopanje in delovanje v okviru italijanske politične stvarnosti, dokončno in v celotni deželi Furlaniji – Julijski krajini izoblikovala na prvem deželnem kongresu 24. maja 1975.
Svetla tradicija samostojnega političnega nastopanja
S tem je naslednica svojih neposrednih predhodnic po drugi svetovni vojni tako na Goriškem kot na Tržaškem ter nadaljuje svetlo tradicijo samostojnega političnega nastopanja, katerega korenine segajo v sredino prejšnjega stoletja. Samostojnemu nastopanju se primorski Slovenci niso odrekli niti v dobi fašističnega zatiranja. V tem pogledu ne moremo mimo zgodovinskega izrednega dejstva, da je slovenska manjšina v Italiji po prvi svetovni vojni izvolila v rimski parlament kar štiri poslance pod znakom lipove vejice.
Narodnoosvobodilno gibanje proti fašismu najprej in proti nacizmu pozneje je naravni člen v tem političnem razvoju Slovencev na Primorskem. Težnje in zahteve tega procesa so bile stalno prisotne v slovenskem političnem delovanju po drugi svetovni vojni na Tržaškem in Goriškem ter v videmski pokrajini in se še danes v neprekinjeni tradiciji odražajo v prizadevanjih in bojih zamejskih Slovencev za uresničitev enakopravnosti in globalne zaščite njihovih narodnostni pravic.
Nenadomestljivo vlogo v tem procesu ima danes SLOVENSKA SKUPNOST kot politična organizacija Slovencev v Italiji, ki je zato namenjena vsem pripadnikom slovenske narodne manjšine, ne glede na njihov osebni svetovni nazor in socialno pripadnost, ker je njen glavni namen skrb za ohranitev narodnostne skupnosti, kateri pripadajo.
Enotnost v raznolikosti
Zato v svojem demokratičnem ustroju Slovenska skupnost sledi načelu enotnosti v notranji raznolikosti. V njej je prostor za vsakogar, ki mu je narodnost – spričo stvarnosti, v kateri moramo zamejski Slovenci kot manjšina živeti – neodtujljiva vrednota, bistvena za oblikovanje njegove osebnosti kot posameznika in kot člana narodnostne skupnosti, kateri pripada.
Slovenska skupnost pojmuje politično delovanje kot avtonomno obliko človekovega delovanja za skupno blaginjo, pri čemer se morajo upoštevati etična načela.
Slovenska skupnost se zaveda tudi, da je gospodarska in socialna ureditev družbe zelo važen dejavnik za gmotni in duhovni razvoj posameznika in celotne narodne skupnosti. Zato mora po svojih možnostih sodelovati pri splošnem gospodarskem in socialnem urejanju družbe, v kateri živi.
Za obrambo pravic in koristi slovencev v italiji
V tej smeri mora Slovenska skupnost budno zasledovati splošen gospodarski in socialni razvoj v državnem in krajevnem merilu in pri tem skrbeti, da ne bodo oškodovane koristi in pravice Slovencev v Italiji ter da bodo upoštevane njih gmotne in duhovne potrebe, ki jih sodobni razvoj zahteva.
Člani Slovenske skupnosti morajo stalno slediti in preučevati politično in splošno družbeno dogajanje s posebnim ozirom na probleme slovenske manjšine v Italiji; dosledno zastopati program in stališče stranke na merodajnih mestih in biti aktivni v stranki sami; s svojim zgledom in besedo morajo pridobivati stranki nove člane in simpatizerje, skrbeti za njen ugled ter biti do nje odkriti in lojalni do drugih članov stranke.