Danes poteka 64 let, kar je doživel napad v Lanišću v hrvaški Istri najvidnejši slovenski duhovnik v zgodovini tržaške škofije msgr. Jakob Ukmar (1878-1971). V razgretem povojnem obdobju nasilnega uvajanja komunizma in utrjevanja totalitarne oblasti, boja za meje in narodnostnih ter ideoloških sporov je kot škofov delegat začel 17. avgusta 1947 z birmovanjem v istrskem delu takratne tržaško-koprske škofije, ki je bil pod jugoslovansko vojaško upravo. Obrede, na katere so verniki dolgo čakali, so spremljali montirani protesti nahujskanih skupin, ki so dosegli svoj višek z morilskim pohodom 24. avgusta v Lanišću. Demonstranti so kaplana Miroslava Bulešića ubili, Ukmarja pa tako zdelali, da so mislili, da je mrtev. Ko je 5. septembra zapustil reško bolnišnico, pa so ga komnunistične oblasti zaprle in 29. septembra je bil v Pazinu obsojen na mesec dni (že prestanega) zapora ter izgon v Trst, češ da je bil sokriv za incidente.

Msgr. Ukmar, ki je 31. maja pred 80 leti v škedenjski cerkvi v Trstu v italijanščini prebral znamenito pridigo o krščanskem sožitju med narodi, je sicer svetniško odpustil napadalcem, vendar se je dal ob smrti pokopati v okrvavljenih oblačilih iz Lanišća.

Zanj je bil pred leti uveden postopek, da bi ga Cerkevc razglasila za blaženega. Škofijski del procesa se je pozitivno končal, dokumentacija pa je zdaj v Vatikanu.

Pisatelj Boris Pahor je že večkrat podaril, da bi morali Ukmarja šteti za zavetnika evropskih narodnih manjšin.