V ponedeljek, 20. maja, je Slovenska skupnost gostila dosedanjega poslanca in kandidata na evropskih volitvah Herberta Dorfmanna. Ugledni gost, ki bo tudi letos glavni kandidat manjšinske stranke Südtiroler Volkspartei (SVP), je v poznih popoldanskih urah srečal občane v Dolini, zvečer pa bil gost okrogle mize Društva slovenskih izobražencev v Trstu.

Evropa bo uspešna samo, če bo postala domovina vseh domovin

Herbert Dorfman je v Dolini povedal: “Evropa bo uspešna samo, če bo postala domovina vseh domovin. Pomislimo na situacijo pred dvajsetimi leti, koliko svobod uživa danes Slovenija v primerjavi z državami, ki niso članice EU. Evropi je uspelo novim članicam vsiliti pravice demokracije. Evropska finančna podpora je nedvomno zelo pomembna, a ni to kar gradi bistvo Evropske unije. Predvsem za nas manjšince je posebej pomemben koncept svobode. Kaj bi bila Južna Tirolska z zaprtimi mejami? Le dežela na robu države, tako pa smo pravo srce Evrope.”

Na temo trajnosti je Dorfmann povedal: “Boj proti podnebnim spremembam je pomemben. Ljudje imamo tak stil življenja, ki proizvaja preveč emisij CO₂. Nujno moramo najti rešitev. Jaz, z razliko od Zelenih, sem prepričan, da tega ne moremo doseči samo z obvezami do državljanov. Treba je ustvariti primerne priložnosti za občane. Iz Bocna v Rim pelje vlak, vožnja traja malo več kot štiri ure in nikomur se ne sanja, da bi šel z avtom ali z letalom. Ustvarili smo priložnost za ljudi in zaradi udobja se za to odločajo.”

O migraciji je gost povedal: “Moremo omejiti ilegalno migracijo in to tako, da migrantom pokažemo, da ni to prava pot, da bodo po ilegalni poti odposlani spet domov, ne bodo pa dobili nazaj velikih vsot denarja, ki jih vlagajo v ilegalne organizacije. Ob tem pa moramo poskrbeti za vse, ki imajo pravico prit v naše kraje in zanje urediti legalno pot, da bodo lahko kupili letalsko karto in se izognili grozotam, ki se dogajajo v Sredozemskem morju.”

Nekaj besed je bilo rečenih tudi na temo varnosti in obrambe: “O tem ni bilo govora v volilni kampanji pred petimi leti, danes pa je tudi to zelo aktualno. Danes čutimo potrebo po zaščiti demokracije in našega življenjskega sloga. Učinkovitost našega obrambnega sistema odgovarja le eni tretjini Ameriškega in to, ker vsak dela zase. Na nek način pa se moremo pripraviti tudi na večjo samostojnost izven združenja Nato, saj ne vemo kako se bodo zaključile prihodnje volitve v Združenih državah.”

Veliko se pogovarjamo o ideologijah, ne gledamo pa na realne potrebe

O kmetijstvu in varstvu narave, katerim se Dorfmann veliko posveča, je povedal: “Zadnje dni operativnosti parlamenta smo odobrili ureditev, ki poenostavlja sistemsko birokracijo in nadzor, zlasti za mala podjetja. Veliko se pogovarjamo o ideologijah, ne gledamo pa na realne potrebe. Na tempo boja proti pesticidom je logično, da želimo omejiti uporabo takih sredstev, a ne moremo to doseči z enostavno zahtevo omejevanje uporabe ne da bi preverili realno potrebo za kmete. Treba je najti način, da bodo lahko obdelovalci uspešni kljub omejeni uporabi torej vlagati je treba v raziskave, iskati bolj odporne rastline, uporabiti sodobne tehnologije v pomoč. Glede zakonov o obnovi narave sem prepričan, da je pomembno ohraniti čimbolj naravno krajino, a je pri tem treba upoštevati tudi  potrebe različnih teritorijev in značilnosti narave na različnih območjih. Ni smiselno normirati varstvo krajine na evropski ravni, za to bodo znali bolje poskrbeti na lokalni ravni, ker poznajo teritorij.”

Dolina: Vouk, Padovan, Dorfmann, Terpin

Franca Padovan: Manjšina smo skupni zaklad v Evropi, smo veliko bogastvo

Na srečanju, katerega je vodila deželna tajnica Slovenske skupnosti Fulvia Premolin, se je predstavila tudi edina slovenska kandidatka v Italiji na evropskih volitvah Franca Padovan, ki bo nastopila kot predstavnica Slovenske skupnosti na listi SVP. Padovan zaključuje tretji mandat kot županja v Števerjanu, po poklicu je šolnica, v prostem času pa kulturna delavka. Več kot dvajset let je predsedovala Zvezi slovenske katoliške prosvete, trenutno pa je predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in članica upravnega odbora Sveta slovenskih organizacij. “Manjšina smo skupni zaklad v Evropi, smo veliko bogastvo” je povedala ter dodala, da “je Dorfmann najbolj prisoten Evropski poslanec v naši deželi, čeprav ne živi v naših krajih”. O sebi pa je povedala, da ni ženska, ki veliko govori, a je raje ženska dejanje.

Vouk: Vsi mi se soočamo s podobnimi težavami, zato bolje razumemo težave drug drugega

Na srečanju je spregovoril tudi pravnik Rudi Vouk, Koroški Slovenec, ki se ukvarja z reševanjem težav manjšin. Povedal je: “Koroški Slovenci nismo v položaju, da bi imeli svojega kandidata na evropskih volitvah, zato sem še posebej z veseljem sprejel vabilo, da se udeležim današnjega dogodka. Manjšinci smo še najbolj občutljivi na to, če se spet zaprejo meje, zato je pomembno, da v Evropskem parlamentu sedijo pripadniki manjšin. Vsi mi se soočamo s podobnimi težavami, zato bolje razumemo težave drug drugega. Priporočam torej vsem, tudi Korošcem, naj podprejo to priložnosti, ki jo imamo.”

DSI-Trst: Herbert Dorfmann

Gosti okrogle mize v Trstu so bili omenjeni Herbert Dorfmann, Rudolf Volk in Franca Padovan ter novinar in strokovnjak za jezikovne manjšine v Evropi Bojan Brezigar. Pogovor je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj. Brezigar je uvodoma orisal stanje manjšin v Evropski uniji in prešibko, v nekaterih državah celo neobstoječe, varstvo jezikovnih manjšin. Rudolf Volk je prisotnim orisal paradoks, ki se dogaja v Evropi, ko na evropski ravni imamo pravico do sodnega postopka v slovenskem jeziku, saj je slovenščina eden izmed štiriindvajsetih uradnih jezikov EU, v Avstriji pa Slovenci te možnosti nimajo niti v Celovcu, kaj pa v Gradcu ali na Dunaju. “To Evropsko mišljenje je treba pripeljati na raven nacionalnih države” je povedal Volk ter izpostavil, da samo “v Evropi vsi nič drugega kot pa manjšine in ravno zaradi tega je Evropa nek inštrument, ki bi moral pomagat, da drug drugega razumemo kaj potrebujemo za ohranitev naše jezikovne in kulturen identitete”.

Franca Padovan je na okrogli mizi povedala: “Nastop kandidata SSk na listi Južnotirolske Ljudske Stranke (SVP) ima zelo dolgo zgodovino in se uokvirja v ustaljeno sodelovanje med narodnimi manjšinami v Italiji. Gre za model, ki bi ga bilo treba še bolj ovrednotiti, saj nam konkretno odpira celo vrsto možnosti poseganja tudi na evropski ravni. V tem smislu ne razumem tistih, ki našo stranko skoraj vsakodnevno napadajo, da mežikamo desnici. Če bi na naša sodelovanje z SPV pogledali bolj odprto in daljno ročno, bi morda uvideli vse koristi, ki jih od tega sodelovanje ima celotna manjšina. Če je pa cilj tega napadov ustvarjati negativno podobo SSk in brez razloga blatiti njeno sodelovanje z največjo manjšinsko stranko v Italiji, potem vsaka dodatna razprava postane brezpredmetna.”

O podpri ob kandidaturi pa je tako povedala: “Evropske volitve imajo letos še poseben pomen zaradi kriznega stanja, ki ga čutimo v Evropi in širše. Tudi zaradi tega bi kot edina slovenska kandidatka v Italiji na teh Evropskih volitvah si pričakujem podpro s strani Slovencev v Italiji. Veliko govorimo o potrebi po složnosti in enotnosti in ob parlamentarnih volitvah smo pri SSk to dokazali v odnosu do slovenske senatorke in smo jo podprli. Naravno bi bilo, da bi tudi moja kandidatura tokrat doživela enako podporo.”

Ko govorimo o avtohtonih jezikovnih manjšinah, velikokrat govorimo o problemih, a menim, da to niso le problemi, ampak tudi velike priložnosti

Evropski poslanec Herbert Dorfmann je okroglo mizo zaključil tako: “Ko govorimo o avtohtonih jezikovnih manjšinah, velikokrat govorimo o problemih, a menim, da to niso le problemi, ampak tudi velike priložnosti. Ta vidik pogosto ni poudarjen. Jasno je, da ima fant, ki razmišlja v več jezikih, več priložnosti kot tisti, ki razmišlja samo z enim. Včasih bi bilo dobro, da bi bile tudi države ponosne na to, kar jim je uspelo narediti. Na primer, reševanje etičnega konflikta v Bocnu, ki so ga v 50. in 60. letih zaznamovale bombe, ni bilo enostavno in Italija je temu dobila primerno rešitev. To bi morala opraviti tudi za zaščito drugih manjšin. Dežela, ki je bila najrevnejša v severni Italiji, je zdaj postala najbogatejša, ker se postavlja kot jezikovni most med severom in jugom. To je pomembno v gospodarskem smislu, še posebej pa ker nam daje svobodo, da lahko živimo svojo identiteto kot Nemci, kot Ladinci, kot Italijani.” Ob zaključku je izrazil tudi zaskrbljenost predvsem za manjšinske jezike, ki niso del štiriindvajsetih uradnih jezikov EU, katerim grozi izumrtje.