»Osupljivo, ni drugih besed!« je v svoji repliki pristojni deželni odbornici Federichi Seganti odgovoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je na nezaslišano in pravzaprav žaljivo promocijsko gradivo deželne turisticne agencije opozoril upravo predsednika Renza Tonda prav na dan spomina na desetletnico izglasovanja zašcitnega zakona.
V nadaljevanju svoje intervencije v avli deželnega parlamenta je Gabrovec opozoril tudi, da je turisticna karta skoraj povsem brez slovenskih imen krajev v naši deželi, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina, se pravi v dvojezicnih obcinah kot so npr. tiste v tržaški pokrajini, kjer je dvojezicno navajanje krajevnih imen priznana in uvedena praksa že od casov anglo-ameriške vojaške uprave. »Uporaba izkljucno italijanskih imen je torej groba kršitev osnovnih pravic slovenske manjšine, redstavlja pa obenem tudi kulturno obubožanje deželnega bogastva, s katerim bi se morala ponašati katerakoli publikacija, toliko bolj še, ce ima namen, da vabi turiste v te kraje« meni deželni poslanec Gabrovec.
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki bo vse gradivo nemudoma posredoval tudi Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani in slovenskemu veleposlaništvu v Rimu, se sedaj sprašuje, zakaj pa je Republika Slovenija ravnodušna do takega stanja, ki je žaljivo do njene zgodovine in težko priborjene suverenosti. Zanimivo je, da za avstrijski predel na karti ne opazimo enega samega prevoda, niti glavnih turisticnih tock, kot je npr. Villach. Je Avstrija vredna vecjega spoštovanja? Ali pa si je pravico do spoštovanja pravilnega zapisovanja krajevnih imen izborila z jasnim in odlocnim nastopom do vseh že navedenih subjektov, pa naj bo vojaški zemljepisni inštitut ali založba De Agostini?