Primorski dnevnik je v sredo na 7. strani spodaj objavil clanek, ki z izjemo naslova (Prebivalci odlocno proti daljnovodu) v glavnem prezira bistvo problema in dogodka, ki ga obravnava. Dan prej zjutraj se je predstavnik družbe Terna pojavil v Šempolaju zato, da uveljavi dejansko razlastitev zasebnih zemljišc tistih, ki niso pristali na Ternina izsiljevanja. Razume se, da je to nekaj bistveno razlicnega od pojma »srecanj z domacini«, kot je bil dogodek opisan v omenjenem clanku. Prav tako izpade zelo omalovažujoca do domacinov ocena pisca clanka, da Terna namerava »okrepiti, pravzaprav izboljšati daljnovod na obmocju od Tržica do Repna«. Na utemeljene predloge alternativnih izbir trase, ki jih zagovarjajo lastniki-domacini, se je Terna vedno požvižgala.

Agrarna skupnost, Združenje zasebnih kraških lastnikov in vaških organizacij, ki nacrtu temeljno nasprotujejo, je družbi Terna pravocasno sporocilo, da njeni funkcionarji nimajo vstopa na zasebna zemljišca – jusarska in individualna – in da so vsi razlastitveni akti nicni zaradi nespoštovanja pravic slovenske jezikovne in narodne skupnosti v Italiji.

Ponovno omalovažujoce je, da je upravicen in skoraj enoglasen upor naših ljudi v clanku opisan kot »neke vrste protestni shod«. Ta je bil organiziran na javnem srecanju prejšnji torek zvecer v šempolajski Štalci, katerega sta se ob prisotnosti novinarske ekipe slovenskega uredništva Rai udeležila tudi župan Ret in odbornica Svarova, ki pa ju teden kasneje ni bilo na spregled. Tudi to so dejstva.

O problemu ojacitve visokonapetostnega elektrovoda oz. gradnje novega sem veckrat spregovoril tudi v deželnem svetu in vedno ožigosal nerazumljive in nesprejemljive odlocitve podjetja Terna, ki vrh vsega tudi ne spoštuje pravice do dvojezicnega obcevanja s pripadniki priznane in zašcitene narodne skupnosti.To smo zahtevali tudi v torek zjutraj v Šempolaju, ko se je funkcionar v spremstvu narocenih pric in ob prisotnosti sil javnega reda norceval naših lastniških pravic, zašcitne zakonodaje, našega jezika in kulture. O vsem tem smo lahko brali v clanku na italijanskem casopisu.

Primorski dnevnik je v preteklosti vedno podpiral napore naših ljudi proti razlastitvam in vsem tistim javnim posegom, ki so tudi brez pravih protivrednosti globoko ranili našo zemljo in oškodovali naše gospodarske dejavnosti. Ta podpora bi bila potrebna in še kako pricakovana tudi danes.

Igor Gabrovec, deželni svetnik