Deželni svetnik SSk posegel z vprašanjem v zbornici 

Med današnjim zasedanjem deželnega sveta je Marko Pisani predložil svetniško vprašanje s katerim je opozoril na težave, ki jih imajo živinorejci na območjih, kjer so razsajali požari. Državna in deželna zakonodaja namreč izrecno prepovedujeta uporabo terenov za pašo, kar ponekod, predvsem vsled požarom z leta 2022, omejuje možnosti paše oz. pridobivanja zadostne krme. Deželni svetnik SSk je poudaril, da ima pašništvo pri nas bogato tradicijo in da se je vloga te prakse ohranila vse do danes. Pravzaprav je pomen paše vse bolj aktualen, saj poleg tega, da je podlaga za kvalitetno hrano in pridelke ohranja vse bolj ogroženo biotsko raznovrstnost pašnikov. Pisani je zato deželno vlado spraševal ali ne bi bilo primerno priskočiti na pomoč oškodovanim živinorejcem z dodatnimi ukrepi.

Dežela je pašo vključila med tradicionalne krajevne prakse

Pristojni odbornik Stefano Zannier, je potrdil, da so omenjena območja deležna prispevkov za ohranjanje paše, ki jih ponuja program za razvoj podeželja in da se izplačila, vezana na programsko obdobje 2014-2022 niso prekinila, v kolikor je bila nerazpoložljivost terenov priznana zaradi višje sile. Dežela je pašo vključila med tradicionalne krajevne prakse in ji s tem priznala še dodatno vlogo pri zmanjševanju biomase, ki je nevarna ob izbruhu požarov. Po odbornikovih besedah tudi v prihodnjem petletju ne bo težav s koriščenjem prispevkov za pašo, po novem pa bo temu namenjenih letno 250 euro na hektar. Možnosti za dodatno finančno pomoč ni, je še dejal Zannier, ker sodita pašništvo in upravljanje travnikov med dejavnosti, ki jih navaja zakonska uredba št. 102 z dne 29. marca 2004; slednja urejuje izredne posege v pomoč kmetijstvu in določa, da so ukrepi lahko namenjeni samo tistim pridelkom oz. dejavnostim, za katere ni predvidena možnost zavarovanja.

Trst, 21. marca 2024