V teh dneh lahko na straneh Primorskega dnevnika beremo, kako se nekateri zgražajo nad izvolitvijo predstavnika Slovenske skupnosti v deželni svet FJK. S tem pa omalovažujejo vlogo pravil za olajšano izvolitev predstavnika slovenske manjšinske liste. Da ne govorimo o spuščanju na raven osebnih žalitev.

Pravila deželnega volilnega zakona

Verjetno bi bilo dobro, ko bi se vsi točno seznanili s pravili deželnega volilnega zakona, ki daje večjo težo koaliciji, ki zmaga na volitvah z veliko razliko nad drugo koalicijo ali druge stranke. Sedeži se potem v večji meri delijo v prid zmagoviti koaliciji, tudi glede na število mest za vsako okrožje.

Volilni sistem najprej razdeli mesta s polnim kvocientom glede na glasove koalicije in njenih strank, nato deli ostala mesta po najvišjih ostankih strank.

V Trstu je, na primer, devet mest:  pet jih je šlo zmagoviti koaliciji, opozicija si deli štiri mesta. V tem primeru je opozicija levosredinska koalicija, ker drugi niso bili pripuščeni k delitvi mest.

Po prejetih glasovih ima Demokratska stranka na Tržaškem dva polna kvocienta, torej dobi dve mesti na štiri. Ostali dve mesti se delita po ostankih in ostale liste koalicije imajo vse višje ostanke kot Demokratska stranka. To pa pomeni, da tretjega svetnika DS ne bi mogla dobiti. Brez povezave s SSk bi si dve mesti delila Pakt za avtonomijo in pa Gibanje 5 zvezdic, ki oba presežeta deželni prag za liste v koaliciji.

Ker pa obstaja pravilo za povezavo z manjšinsko listo, se glasovi DS in SSk seštejejo. Tako pride do višjega ostanka in posledično do novega svetnika. Ta je izvoljen zaradi odstotka glasov povezane liste in ne zaradi glasov DS. Tako je ostalo samo še eno mesto, ki je šlo Paktu za avtonomijo.

Torej nihče ni nikomur nič “pobral”, kar bi si ne zaslužil, kot smo lahko brali. In tako to velja za vsa okrožja. Zadnjič je npr. SSk prejela svetnika na račun goriškega in ne na račun tržaškega okrožja. To nam je pred časom tudi potrdilo vodstvo DS.

Povezava za listo, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine

Pravilo povezave z manjšinsko listo (ne s stranko) je način za olajšano zastopstvo manjšinskih predstavnikov. Torej točno to, kar celotna manjšina in vse politične sile, za katere le-ta voli, zahtevajo. Skupaj s krovnima organizacijama in preko Slovenije se to zahteva tudi za rimski parlament. Je to privilegij ali pravilo za zaščito manjšinskega predstavništva v politiki?

Ker obstaja pravilo v korist manjšinske liste, bi bilo logično, da se slovenski kandidati zberejo v njej. Ime ni problem, ker ni obveznih poimenovanj ali simbolov za to listo. Vsi skupaj bi doprinesli čimveč za skupno zastopstvo manjšine.

Verjetno bi se ob taki skupni listi dobil še kdo, ki morda tokrat ni volil, ki bi dobil pogum in jo podprl, ker ni več prepirov med Slovenci. Tako zasnovana skupna lista bi izvolila po preferencah različnih kandidatov. Verjetno bi presegla minimalni prag za liste v koaliciji. Dobila bi samostojnega predstavnika in v povezavi bi morda skušali dobiti celo več.

Ne razumemo, kaj je narobe v taki rešitvi. Je v korist slovenske narodne skupnosti in ni v opoziciji z nobeno vsedržavno stranko. Ta je namreč ne potrebuje za izvolitev, kot pa se, na primer, dogaja za parlament, kjer takega volilnega zakona ni.

SSk ponudila roko slovenski komponenti DS

Tako tržaško vodstvo kot goriško vodstvo stranke se je mesece pred volitvami pogovorilo s predstavniki, ki se prepoznajo v DS. Ponudili sta jim osnovanje skupne liste slovenskih kandidatov, a je slovenska komponenta DS to jasno zavrnila. Mirko Sardoč je povabilo sprejel, ker je razumel smisel pobude. Južni Tirolci so to razumeli že zdavnaj in se nam ne zdi, da se imajo prav slabo glede političnega zastopstva.

Zato ne razumemo, zakaj ob izvolitvi našega predstavnika toliko nasprotovanja. Namesto da bi edinemu Slovencu vsi priskočili na pomoč, da bi lahko zahteval čimboljše rešitve za naše koristi in potrebe. Kar ne pomeni, da ne bi podprl ostalega programa koalicije, v katero je SSk vstopila.

Meddrugim je tako rešitev predlagala DS in so jo tudi konkretno podprli SSk ter ostali, ko je šlo za slovensko zastopstvo v Rimu. Zato ne razumemo, kaj je narobe, če isto predlagamo tudi za našo Deželo.

Volilna kampanja SSk je bila kapilarna in vsebinska

V kampanji so kandidati SSk na javnih srečanjih obdelali veliko razpoznavnih tematik. V ospredju so bili okolje, ekonomija, šolstvo, zdravstvo, kultura, upravljanje teritorja. Te teme niso koristne in zanimive samo za slovensko narodno skupnost.

Kandidati SSk so torej dokazali, da se znajo potegovati za splošne interese vseh prebivalcev naše dežele.

Deželni svetnik SSk je na razpolago vsem

Zato SSk upravičeno pričakuje, da se bomo vsi obračali na edinega izvoljenega Slovenca za vse potrebe teritorija in ljudi, s posebnim poudarkom na koristi in potrebe naše skupnosti, kot se dogaja za vsedržavne in parlamentarne tematike. Če bodo pri tem pomagali še ostali izvoljeni koalicije, na katere se seveda lahko vedno kdorkoli obrača, pa še toliko bolje.

Zahvala

SSk se zato zahvaljuje vsem, ki so jo podprli, čestita in vošči Marku Pisaniju dobro delo ter pričakuje, da bomo znali Slovenci enkat le stopiti skupaj tudi za naše deželne potrebe in koristi.

Peter Močnik, deželni predsednik SSk