Deželni tajnik SSk pisal predsednikoma Mattarelli in Pahorju

Slovenska skupnost je že pred letom dni izoblikovala in predstavila vsem političnim strankam v italijanskem parlamentu predlog zakonske rešitve vprašanja zajamčenega zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu. Za tem je senatorka Tatjana Rojc predlagala, da se zastopanost zajamči z ustavnim zakonom. Senatorka se tako kot SSk v svojem predlogu naslanja na ustavna določila, na mednarodne dogovore in nenazadnje tudi na načelo pozitivne recipročnosti, saj je Italijanom v Sloveniji ustavno zajamčena zastopanost v Državnem zboru. Dvom se je upravičeno postavil glede časovnice, saj je sprememba italijanske ustave izredno zamudna in zapletena. Osnova za uspeh vsakršne zakonodajne poti pa je politična volja, ki je s strani italijanskih vsedržavnih strank, brez izjeme, doslej nismo zaznali.

S temi predpostavkami je deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pisal predsednikoma Italije in Slovenije z namenom, da z odprtim vprašanjem in s predlaganimi rešitvami seznani tudi najvišja institucionalna predstavnika obeh držav. Stranka SSk zagovarja potrebo, da se tudi brez ustavne spremembe vsekakor prilagodijo volilna pravila, ki jih parlament sprejema z rednim zakonom. Postopek sprejemanja novega volilnega zakona je v Rimu že več kot leto dni na mrtvem tiru, zakonodajna pot pa se lahko vsak hip znova zažene in pospeši, saj so politične volitve že za vrati. Zaščitni zakon govori o “olajšani poti” in o zastopanosti v obeh vejah parlamenta. Skupni imenovalec naj bo zato zahteva, da se v volilni zakon kakorkoli zapiše pravica, da Slovenci samostojno, suvereno in demokratično izberemo svojega zastopnika.

Predsednikoma Mattarelli in Pahorju je Slovenska skupnost posredovala besedilo popravkov k noveli volilnega zakona, ki jih je izoblikovala v sodelovanju s pravniki in strokovnjaki s področja volilne in ustavne zakonodaje. Predlagani amandmaji so usmerjeni k uresničitvi ustavnih načel, mednarodnih obveznosti Italije in predvidevanj zaščitnega zakona za slovensko manjšino glede zagotovitve parlamentarne zastopanosti slovenske skupnosti v Italiji. SSk si je zamislila poseben mehanizem, preko katerega se volilnemu okrožju FJk dodeli dodatni sedež za poslansko zbornico in za senat. S tem se porazdeli breme zastopanosti vsedržavno zaščitene manjšine na celotno državno skupnost in ne le na deželno stvarnost. Za sedež slovenske manjšine bi se lahko potegovale stranke, gibanja ali politične skupine, ki imajo med svojimi statutarnimi nameni zastopanje slovenske narodne skupnosti. Številčnost kandidatov in izmeničnost spola na listah manjšin omogoča volivcu, da izbira med zadostnim številom kandidatov. Predvidena je možnost volilnega dogovora med manjšinsko listo in drugo listo, ki nastopa v istem volilnem okrožju, po mehanizmu, ki je za narodne manjšine že v veljavi v zakonodaji za volitve v Evropski parlament. To omogoča vsekakor politično koristno glasovanje, saj v primeru, da manjšinska lista ne dobi svojega sedeža, glas vsekakor ni izgubljen, saj gre v seštevek povezane liste.

Lista, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine, bi bila natisnjena na vseh glasovnicah, ne glede na različna volilna okrožja. V zagotovilo, da izvoljeni kandidat odraža zadostno stopnjo predstavništva je predviden volilni prag 1% vseh veljavnih glasov v volilnih okrajih pokrajin Trsta, Gorice in Vidma (širše naselitveno ozemlje, kot ga določa zakon št. 38 iz leta 2001). Prav tako se na ozemlju treh pokrajin seštevajo osebne preference manjšinskega kandidata. V primeru, da ostane mesto namenjeno slovenski manjšini prazno, ga tako za poslansko zbornico kot za senat nadomesti prvi kandidat z največ glasovi na isti manjšinski listi.

Stranka SSk potrjuje razpoložljivost za iskanje čim širšega soglasja znotraj naše skupnosti in zagovornikov med italijanskimi političnimi dejavniki. Pomembno je, da se o tem razvije razprava in da argument ostane na dnevnem redu. Od tu poziv najvišjima garantoma ustavnih pravic, da po lastni uvidevnosti in mejah institucionalnih razmerij tudi sama podpreta zahtevo, da vprašanje zastopanosti Slovencev v Rimu ne obvisi brez odgovora.

Trst-Gorica-Videm, 17. marca 2022