Na spletnih straneh deželne agencije ERSA beremo, da je v Furlaniji Julijski krajini borov sprevodni prelec v naravnem ravnovesju. “Če se ozremo na gmajno med Trstom, Tržičem in goriškim Dolom se težko strinjamo s tako trditvijo” je dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v uvodu k svojemu svetniškemu vprašanju, ki ga je predložil na to temo med zasedanjem Deželnega sveta. Predstavnik SSk je v nadaljevanju spomnil, da je nekoč javna uprava spodbujala uničevanje parazita tako, da je na zbirnih mestih uničevala gnezda, občanom pa, ki so jih prinašali, izplačevala denarno nagrado. V kasnejšem obdobju je postalo zatiranje borovega prelca obvezno, pred meseci pa je pristojno ministrstvo tozadevni odlok ukinilo. Gabrovca je zato zanimalo, kako namerava Dežela izvajati kontrolo nad parazitom, ki se prekomerno širi. Če je morda res, da ne predstavlja nevarnosti za preživetje borov, ostaja problem zdravstvene narave, je v nadaljevanju dejal Gabrovec, saj lahko gosenice povzročijo resne alergične reakcije, na domačih živalih pa hude opekline, ki privedejo zlahka tudi do zadušitve. Problem je še toliko bolj pereč v kolikor selitev gosenic iz pajčevinastih gnezd na tla sovpada z obdobjem povečanja rekreativne dejavnosti na odprtem.
“Odgovor pristojnega odbornika Zannierja, ki ga je v njegovi odsotnosti prebral kolega Riccardo Riccardi, me nikakor ni zadovoljil” pravi Gabrovec. Računati na zimsko umrljivost gosenic se mi namreč zdi dokaj neresno, kakor tudi navezovanje na to, da je največja nevarnost stika gosenic z ljudmi in živalmi omejena na nekaj dni letno. Odbornik je potrdil mnenje, da iz naravovarstvenega vidika žuželka ne predstavlja problema, v isti sapi pa dejal, da moramo biti iz zdravstvenega vidika zelo pozorni, za to pa so odgovorne občinske uprave oz. župani. “Prav zaradi tega me je zanimalo vedeti, kakšna je strategija deželne uprave in če namerava v ta namen priskočiti občinam na pomoč. Vse ostalo zlahka izvemo tudi iz spletne enciklopedije” je ob zaključku replike pikro dodal Gabrovec.