»Vsi dobro vemo koliko velja pravdanje okrog penine Prosecco. Stotine milijonov steklenic s tem poreklom vsako leto prinašajo bajne milijardne vsote celotni proizvodni verigi, ki domuje v Venetu. Tega se je dobro zavedal nekdanji minister Luca Zaia, ki je leta 2009 prebrisano razširil območje pridelovanja Prossecca na tržaški Kras in s tem zaobjel tudi vas Prosek, ki je zaradi svojega imena ključnega pomena za zaščito blagovne znamke. Vsem tistim, ki so takoj doumeli, da ne gre ravno za vljudnostno ali dobrohotno dejanje, so bile dane obljube nadomestil, olajšav, obnove paštnov in milijonskih prispevkov za razvoj kmetijstva na Krasu. Od vsega tega smo dobili le nekaj drobtinic in še sveženj dodatnih plehkih obljub« piše deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Na Prosek pa se vsi dobro spomnijo vsakič, ko je to koristno za posle ali potrebno za obrambo porekla. Tako se dogaja v teh tednih, ko je za nov spor okrog dragocenega imena poskrbela Hrvaška.

»Zbodejo nas izjave, po katerih naj bi bil Prosek avstro-ogrska različica oz. prevod italijanskega imena Prosecco, ko dobro vemo, da je kvečjemu ravno nasprotno. Kljub temu ostaja neizpodbitno dejstvo, da bi Prosek obstal tudi brez prosecca, Prosecco DOC pa je brez naselja Prosek izgubljen. Od tu moj predlog predsedniku FJk Massimilianu Fedrigi, naj skliče politično-institucionalno omizje na najvišjem nivoju, dežel Furlanije Julijske krajine, Veneta, pristojnih Ministrstev, Konzorcija za zaščito DOC Prosecco in seveda organizacij in društev, ki predstavljajo vinogradnike, z namenom in nalogo, da se začne sistematično nastavljanje konkretnih rešitev za razvoj kraškega kmetijstva. Ta bi se lahko pričel z ustanovitvijo posebnega sklada za okrepitev in razvoj turističnega potenciala podeželja. En sam cent »davka« od vsake prodane steklenice bi lahko že pomenil prvo pravično plačilo za območje, ki s svojim imenom že več kot deset let brezplačno prispeva k slovesu in bogastvu ene največjih italijanskih blagovnih znamk« zaključuje Gabrovec.