Evropska prestolnica kulture naj bo priložnost za utrditev in okrepitev pomena narodno-jezikovnih manjšin!

Nova Gorica in Gorica bosta kot evropska prestolnica kulture lahko izredna priložnost tudi za utrditev vloge in pomena večjezičnosti in večkulturnosti na obmejnem pasu. To je glavni namen in sporočilo resolucije, ki jo je med preteklim zasedanjem Deželnega sveta FJk predlagal svetnik SSk Igor Gabrovec, pri čemer so ga s svojim pristopom podprli tudi kolegi Franco Iacop, Diego Moretti, Roberto Cosolini, Mariagrazia Santoro, Francesco Russo, Danilo Slokar, Sergio Bolzonello, Massimo Moretuzzo, Diego Bernardis in Antonio Calligaris. Skupščina je obravnavala in izglasovala zakon v podporo Gorici, ki si bo leta 2025 skupaj z Novo Gorico nadela ta pomemben naziv. »To bo za celotno goriško regijo nedvomno zelo dragocena priložnost na raznovrstnih področjih, saj bo na nanjo usmerjena mednarodna pozornost. Zakon je pravilno usmerjen v pomoč mestu, zato da bo znalo in uspelo na čim boljši način izkazati svoje prednosti, zanimivosti in kulturno bogastvo. K slednjemu spadata prav gotovo tudi večjezičnost in kulturna raznolikost. Goriška je od nekdaj stičišče različnih narodov in jezikov, slovenskega, furlanskega, nemškega in italijanskega. To prepletanje je v polpretekli zgodovini privedlo tudi do sporov in grozodejstev, ki so ljudem pustili dolga desetletja globoke brazgotine. Sedaj je čas, da izpostavimo pomen in vlogo ljudi, ki so znali premostiti nekdanje zamere in sovraštva ter začeli graditi novo sožitje v trdnem prepričanju, da je ta edina prava pot za bodoče rodove. Evropska prestolnica kulture naj ne bo torej zgolj lep enoletni dogodek, temveč priložnost za utrditev pomena in vloge, ki jo imajo narodne in jezikovne manjšine. Njihovi pripadniki so pravi most med državama in narodi, saj vsakodnevno, dosledno in vztrajno skrbijo za resnično premoščanje ovir in tkejo čezmejne niti na vseh področjih. Zato poziv deželnemu odboru, da svojih priznanih manjšin ne le primerno ščiti ampak tudi aktivno soudeleži pri odločanju in vsakodnevnem upravljanju« je Gabrovec zapisal v besedilu resolucije, ki jo je Deželni svet naposled tudi odobril in deželni odbor osvojil.

 

Deli