Rim in Ljubljana morata usklajevati ukrepe za prehajanje meje

»V letu, ki je za nami, so obmejni prostor poleg pandemije zaznamovale še dodatne težave, ki bi jih lahko preimenovali v obmejno pandemijo. Doživljajo jo vsi tisti, ki so tako ali drugače vezani na prehajanje državne meje med Italijo in Slovenijo zaradi službenih ali študijskih obveznosti. Vstop Republike Slovenije v Schengensko območje nas je odvadil policijskih kontrol in čakanja na mejnih prehodih. Obmejni prostor je končno postal enotnejši in svobodnejši. Privadili smo se na prosto premikanje, kar je nedvomno prispevalo tudi k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama in predvsem med ljudmi, ki živimo na tem območju. Vzpostavili so se stiki in sodelovanja na upravni, gospodarski in socialni ravni. Z razširjanjem pandemije za Covidom sta začela Rim in Ljubljana izdajati ukrepe glede prehajanja mej, ki so nas zadeli kot strele z jasnega. Odločitve so bile seveda nujne in razumljive v luči ogromnih naporov, potrebnih za zajezitev in obvladovanje problema. Žal smo od vsega začetka beležili in izpostavljali popolno neusklajenost odločitev dveh držav, ki sta vsaka na svoj način skušali obvladovati težke razmere. To je privedlo do večkratne popolne zmede za tiste, ki se morajo vsakodnevno ali vsaj zelo pogosto premikati preko državnih meja. V teh tednih končno beležimo zboljšanje zdravstvenih razmer, žal pa grotesknih situacij za obmejne prebivalce še ni konec. Slovenija je odredila od 29. maja dalje prost vstop v državo za prebivalce Furlanije Julijske krajine. V Italiji pa ostaja v veljavi obvezen bris ob vrnitvi iz katerekoli tuje države, ne glede na to, če je potnik cepljen ali je bolezen pravkar prebolel.

Vse to dokazuje, da državni vladni vrhovi slabo poznajo in premalo upoštevajo dejansko stanje in potrebe svojih državljanov in podjetij ob državni meji. Ob vsakem ukrepu ostane grenak občutek, da je bila odločitev prenagljena in povsem neprilagojena za obmejne potrebe. Tu imamo vrsto dejavnikov in upraviteljev, začenši z župani, ki bi znali ukrepom marsikaj dodati in jih prilagoditi zato, da bi se izognili absurdnim situacijam, kakršnim smo priča v zadnjem letu. Gre za celoten obmejni prostor, italijanski in slovenski, ki je z velikimi napori znal normalizirati odnose in začel delovati bolj usklajeno, z enotnejšo vizijo poenotenega prostora. Rim in Ljubljana morata poskrbeti, da se ubrana smer ne zaustavi ali prekine« zaključuje deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec.

Deli