Stališče stranke SSk

»Postopek sprejemanja novega volilnega zakona je v Rimu že več mesecev na mrtvem tiru. Zakonodajna pot pa se lahko vsak hip znova zažene in pospeši. Zato je nujno, da v odnosu do državnega zakonodajalca Slovenci nastopimo strnjeno, enotno in prepričljivo. Različni politični subjekti tudi znotraj naše skupnosti gledajo na vprašanje novega volilnega zakona z različnih zornih kotov. Tudi v preteklosti so bili predlogi različni in raznoliki. Sedaj pa je nujno, da Skupno zastopstvo v sedanji sestavi (predsednika krovnih organizacij, predsednik Paritetnega odbora, senatorka in oba slovenska deželna svetnika) skupaj nastopa v Rimu.

Osnovna zahteva, naj bo, da je v novem volilnem zakonu jasno zapisana pravica Slovencev po svojem zastopniku v rimskem parlamentu. Zaščitni zakon govori o “olajšani poti” in o zastopanosti v obeh vejah parlamenta. Skupni imenovalec naj bo zahteva, da se v volilni zakon kakorkoli zapiše pravica, da Slovenci izberemo svojega zastopnika« je mnenja deželni svetnik in tajnik SSk Igor Gabrovec.

Konkreten predlog SSk za slovensko zastopstvo

Stranka SSk je doslej edina izoblikovala konkreten predlog v sodelovanju s pravniki in strokovnjaki s področja volilne in ustavne zakonodaje. Predlagani popravki so usmerjeni k uresničitvi ustavnih načel, mednarodnih obveznosti Italije in predvidevanj zaščitnega zakona za slovensko manjšino glede zagotovitve parlamentarne zastopanosti slovenske skupnosti v Italiji. SSk je predlagala poseben mehanizem. Preko njega se okrožju Furlanije Julijske krajine predhodno dodeli dodatni sedež za poslansko zbornico in za senat. S tem se porazdeli “skupno breme” zastopanosti vsedržavno zaščitene manjšine na celotno državno skupnost in ne le na deželno stvarnost. Za sedež slovenske manjšine bi se lahko potegovale stranke, gibanja ali politične skupine, ki imajo med svojimi statutarnimi nameni zastopanje slovenske narodne skupnosti. Številčnost kandidatov in izmeničnost spola na listah manjšin omogoča volivcu, da izbira med zadostnim številom kandidatov. Predvidena je možnost volilnega dogovora med manjšinsko listo in drugo listo, ki nastopa v istem volilnem okrožju.

Ta mehanizem je za narodne manjšine že v veljavi v zakonodaji za volitve v Evropski parlament. Sistem omogoča politično koristno glasovanje, saj v primeru, da manjšinska lista ne dobi svojega sedeža, glas ni izgubljen, ker gre v seštevek povezane liste.

Lista, ki je izraz slovenske jezikovne manjšine, bi bila natisnjena na vseh glasovnicah, ne glede na različna volilna okrožja. V zagotovilo, da izvoljeni kandidat odraža zadostno stopnjo predstavništva je predviden volilni prag 1% vseh veljavnih glasov v volilnih okrajih pokrajin Trsta, Gorice in Vidma (širše naselitveno ozemlje, kot ga določa zakon št. 38 iz leta 2001). Prav tako se na ozemlju treh pokrajin seštevajo osebne preference manjšinskega kandidata. V primeru, da ostane mesto namenjeno slovenski manjšini prazno, ga tako za poslansko zbornico kot za senat nadomesti prvi kandidat z največ glasovi na isti manjšinski listi.

Potrebno je nastopanje skupnega zastopstva

»Kot SSk pa smo pripravljeni, da svoje predloge prilagodimo tudi na nove razmere in zberemo čim širše soglasje znotraj naše skupnosti ter seveda s strani italijanskih političnih sogovornikov. Svoje predloge smo zato že lansko jesen formalno posredovali vsem političnim silam v poslanski zbornici. Naj bo zato naš predlog prva konkretna osnova, na kateri naj se razvije razprava. Vse nadaljnje politične korake v Rimu pa odslej nadaljujemo kot skupno zastopstvo. Z imenovanjem Paritetnega odbora je končno ponovno operativno v polni sestavi« zaključuje deželni politični tajnik SSk Igor Gabrovec.