Na Vrhu in v okoliških krajih žalujejo za Remom Devetakom, političnim in prosvetnim delavcem, ki si je vse življenje prizadeval za kulturno in družbeno rast rojstne vasi in domače občine. Umrl je v petek zvečer. Za sabo pušča izjemno bogastvo. S svojim fotografskim aparatom je bil prisoten prav na vsaki prireditvi v domači vasi in sploh v sovodenjski občini. Dokumentiral je dobesedno vse dogodke – proslave, kulturne nastope, poroke, veselice, pogrebe, praznike, vaška druženja in običaje. V njegovem arhivu so v več sto mapah urejeno pospravljene fotografije, na katerih so tudi polaganja vencev, Prešernove in Gregorčičeve proslave, pevske revije Cecilijanka, Sovodenjska poje in Zlata Grla, Prazniki frtalje, sovodenjski Občinski prazniki, blagoslovi ob sv. Martinu, procesije sv. Lovrenca na Vrhu, dobrodelni večeri, pobratenja …
Remo Devetak se je skupaj z bratom dvojčkom Renatom rodil 6. novembra 1933 pri Čotovih na Vrhu. Oče Avguštin je bil kmetovalec in gostilničar, mati Terezija Devetak je bila gospodinja. Skupno se je jima rodilo sedem otrok, med katerimi je zdaj še živ le Renato. Remo je obiskoval osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom do tretjega razreda v domači vasi, ostala dva razreda pa pod zavezniško vojaško upravo. Po vojni se je izučil čevljarskega poklica in ga nekaj let tudi opravljal; hkrati je obdeloval nekaj zemlje. Od leta 1962 do leta 1992 je bil zaposlen v tekstilni tovarni Manifattura Goriziana. Zelo aktiven je bil v političnem življenju. V letih 1965-85 je kot občinski svetnik v sovodenjskem občinskem svetu zastopal Slovensko demokratsko zvezo, ki se je zatem preimenovala v Slovensko skupnost (SSk). Leta 1979 je bil soustanovitelj sekcije SSk za Sovodnje. Govoril je na več javnih shodih in poročal o dogajanju v občinskem svetu v Novem Listu, Katoliškem Glasu, Naši poti in Skupnosti. Objavil je tudi več poročil o najrazličnejših kulturnih dogodkih. Marca leta 1994 je prejel časnikarsko izkaznico. Pred leti je izdal tudi fotomonografijo o Tosijevem dvorcu v Škrljah. Od leta 1967 do leta 1979 je bil član prosvetnega društva Danica, zatem je bil med ustanovitelji prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Skupaj z nekaterimi sovaščani je bil med pobudniki za zgraditev zvonika ob vrhovski cerkvi. V okviru dejavnosti v sovodenjskem občinskem svetu je bil v obdobju 1974-1985 imenovan v Kraško gorsko skupnost, v obdobju 1976-1980 pa v razširjeni svet Trgovinske zbornice. Za svoje delo je prejel več priznanj; zlato odličje so mu leta 1986 podelili na kongresu Slovenske skupnosti, ki ga je pred dvema letoma počastila z novim priznanjem; skupaj z njim so ga prejeli še nekateri med ustanovitelji stranke na Goriškem. Leta 2009 mu je priznanje za življenjsko delo podelila tudi občina Sovodnje.
Remo Devetak je zbral in sestavil zavidljiv arhiv dogajanj domače in širše stvarnosti. Zasedanj občinskega sveta se je redno udeleževal – tudi kot navaden občan – do leta 2004. Poročila je shranil v 52 mapah. Poleg tega je njegov knjižni arhiv sestavljen iz 1250 vsebinsko porazdeljenih knjig-map, 65 vsebinsko različnih knjig-map in številnih drugih knjig-map. Hranil je tudi koledarje in knjižne zbirke Mohorjeve družbe in Jadranskega koledarja od leta 1957 naprej, poleg tega pa še zbirke revij Mladika, Ognjišče in Isonzo-Soča, glasil SSk Naša pot in Skupnost, dnevnika Slovenec, tednikov Katoliški in Novi Glas ter časopisa Demokracija. V 1453 mapah je hranil poročila in članke o delovanju posameznih občin na Goriškem in Tržaškem, raznih parlamentarnih, deželnih, pokrajinskih, evropskih in občinskih volitev, krizi Primorskega dnevnika, zalivski vojni, bazoviških proslavah, fojbah, kraškem parku, sinhrotronu, šoli, slovenskem plebiscitu 1990, Osimu, smrtih, Benečiji, borbi za uveljavitev pravic slovenske manjšine in kongresih stranke SSk. V 26 mapah so tudi podrobnejša poročila o bivši Jugoslaviji. V arhivu je hranil tudi zadnjih dvajset-trideset let izvodov časnika Slovenec, beneškega časopisa Dom, verskega tednika Družina, Novega lista, koroškega Tednika, verskega tednika Nedelja, Pastirčka, Novega Matajurja, Mladike, Telexa, beneškega štirinajstdnevnika Sloveni in Italia, Števerjanskega vestnika in štirinajstdnevnika komunistične partije Novo delo.
Arhiv sestavlja še izredno bogata fototeka s 450 mapami, ki izpričujejo zgodovinsko, kulturno in vsakovrstno dogajanje med goriškimi Slovenci od leta 1990 dalje. Ob vsaki fotografiji so podatki, kje in kdaj je bila posneta; z imenom in priimkom so označene vse osebe, ki se pojavljajo na fotografijah. Nekaj razmišljanj in člankov je Remo Devetak prispeval tudi Primorskemu dnevniku; ravno pred nekaj dnevi smo objavili nekaj fotografij, ki jih je posnel med prvo izvedbo Sovodenjskega pusta leta 1997. Do današnjih dni so se od takratnega pusta ohranile le njegove fotografije, kar le še dodatno potrjuje izrednost njegovega arhiva.
Remo Devetak je imel dve hčerki, Doriano in Anastazijo; rodili sta se mu v zakonu z Zmago Cotič, ki je umrla še zelo mlada, tako da je več let živel sam s hčerkama na Vrhu. Kasneje se je poročil z Maro Fajt, s katero sta si dom uredila v Sovodnjah. Oktobra lanskega leta ga je doletela srčna kap in zatem si ni več opomogel. Umrl je v petek zvečer. Poleg žene in hčerk zapušča tudi pet vnukov. Datum pogreba še ni bil dokončno določen, predvidoma bo sredi tedna. (dr)
Primorski dnevnik, 26.2.2017
Remo Devetak se je skupaj z bratom dvojčkom Renatom rodil 6. novembra 1933 pri Čotovih na Vrhu. Oče Avguštin je bil kmetovalec in gostilničar, mati Terezija Devetak je bila gospodinja. Skupno se je jima rodilo sedem otrok, med katerimi je zdaj še živ le Renato. Remo je obiskoval osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom do tretjega razreda v domači vasi, ostala dva razreda pa pod zavezniško vojaško upravo. Po vojni se je izučil čevljarskega poklica in ga nekaj let tudi opravljal; hkrati je obdeloval nekaj zemlje. Od leta 1962 do leta 1992 je bil zaposlen v tekstilni tovarni Manifattura Goriziana. Zelo aktiven je bil v političnem življenju. V letih 1965-85 je kot občinski svetnik v sovodenjskem občinskem svetu zastopal Slovensko demokratsko zvezo, ki se je zatem preimenovala v Slovensko skupnost (SSk). Leta 1979 je bil soustanovitelj sekcije SSk za Sovodnje. Govoril je na več javnih shodih in poročal o dogajanju v občinskem svetu v Novem Listu, Katoliškem Glasu, Naši poti in Skupnosti. Objavil je tudi več poročil o najrazličnejših kulturnih dogodkih. Marca leta 1994 je prejel časnikarsko izkaznico. Pred leti je izdal tudi fotomonografijo o Tosijevem dvorcu v Škrljah. Od leta 1967 do leta 1979 je bil član prosvetnega društva Danica, zatem je bil med ustanovitelji prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Skupaj z nekaterimi sovaščani je bil med pobudniki za zgraditev zvonika ob vrhovski cerkvi. V okviru dejavnosti v sovodenjskem občinskem svetu je bil v obdobju 1974-1985 imenovan v Kraško gorsko skupnost, v obdobju 1976-1980 pa v razširjeni svet Trgovinske zbornice. Za svoje delo je prejel več priznanj; zlato odličje so mu leta 1986 podelili na kongresu Slovenske skupnosti, ki ga je pred dvema letoma počastila z novim priznanjem; skupaj z njim so ga prejeli še nekateri med ustanovitelji stranke na Goriškem. Leta 2009 mu je priznanje za življenjsko delo podelila tudi občina Sovodnje.
Remo Devetak je zbral in sestavil zavidljiv arhiv dogajanj domače in širše stvarnosti. Zasedanj občinskega sveta se je redno udeleževal – tudi kot navaden občan – do leta 2004. Poročila je shranil v 52 mapah. Poleg tega je njegov knjižni arhiv sestavljen iz 1250 vsebinsko porazdeljenih knjig-map, 65 vsebinsko različnih knjig-map in številnih drugih knjig-map. Hranil je tudi koledarje in knjižne zbirke Mohorjeve družbe in Jadranskega koledarja od leta 1957 naprej, poleg tega pa še zbirke revij Mladika, Ognjišče in Isonzo-Soča, glasil SSk Naša pot in Skupnost, dnevnika Slovenec, tednikov Katoliški in Novi Glas ter časopisa Demokracija. V 1453 mapah je hranil poročila in članke o delovanju posameznih občin na Goriškem in Tržaškem, raznih parlamentarnih, deželnih, pokrajinskih, evropskih in občinskih volitev, krizi Primorskega dnevnika, zalivski vojni, bazoviških proslavah, fojbah, kraškem parku, sinhrotronu, šoli, slovenskem plebiscitu 1990, Osimu, smrtih, Benečiji, borbi za uveljavitev pravic slovenske manjšine in kongresih stranke SSk. V 26 mapah so tudi podrobnejša poročila o bivši Jugoslaviji. V arhivu je hranil tudi zadnjih dvajset-trideset let izvodov časnika Slovenec, beneškega časopisa Dom, verskega tednika Družina, Novega lista, koroškega Tednika, verskega tednika Nedelja, Pastirčka, Novega Matajurja, Mladike, Telexa, beneškega štirinajstdnevnika Sloveni in Italia, Števerjanskega vestnika in štirinajstdnevnika komunistične partije Novo delo.
Arhiv sestavlja še izredno bogata fototeka s 450 mapami, ki izpričujejo zgodovinsko, kulturno in vsakovrstno dogajanje med goriškimi Slovenci od leta 1990 dalje. Ob vsaki fotografiji so podatki, kje in kdaj je bila posneta; z imenom in priimkom so označene vse osebe, ki se pojavljajo na fotografijah. Nekaj razmišljanj in člankov je Remo Devetak prispeval tudi Primorskemu dnevniku; ravno pred nekaj dnevi smo objavili nekaj fotografij, ki jih je posnel med prvo izvedbo Sovodenjskega pusta leta 1997. Do današnjih dni so se od takratnega pusta ohranile le njegove fotografije, kar le še dodatno potrjuje izrednost njegovega arhiva.
Remo Devetak je imel dve hčerki, Doriano in Anastazijo; rodili sta se mu v zakonu z Zmago Cotič, ki je umrla še zelo mlada, tako da je več let živel sam s hčerkama na Vrhu. Kasneje se je poročil z Maro Fajt, s katero sta si dom uredila v Sovodnjah. Oktobra lanskega leta ga je doletela srčna kap in zatem si ni več opomogel. Umrl je v petek zvečer. Poleg žene in hčerk zapušča tudi pet vnukov. Datum pogreba še ni bil dokončno določen, predvidoma bo sredi tedna. (dr)
Primorski dnevnik, 26.2.2017
Pogreb bo v sredo, 1. marca, ob 14. uri v župnijski cerkvi v Sovodnjah nato pokop na Vrhu sv. Mihaela. Žalna seja bo v četrtek, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu “Jožef Češčut” v Sovodnjah ob soči.