»V Špetru že več let uspešno deluje Inštitut za slovensko kulturo, ki v okviru promocije zgodovinske slovenske prisotnosti na Videmskem skrbi tudi za ovrednotenje bogate kulturne dediščine slovenskih narečij, ki so značilna za nadiško, tersko in kanalsko dolino ter za Rezijo. Zato vztrajam, da je popravek k zakonu 26/2007, ki ga kot prvi podpisnik zagovarja svetnik iz vrst desnice Roberto Novelli, popolnoma nepotreben« poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Čedajski politik se znova proslavlja s tezo, da je rezijanščini in ostalim narečjem popolnoma tuje katerokoli povezovanje s slovenskim prostorom in da naj bi šlo potemtakem za samostojne jezike, ki naj bi jih slovenščina celo ogrožala. Resnico najdemo – nadaljuje Gabrovec – v jezikoslovni stroki, ki že vsaj celo stoletje jasno in nedvoumno potrjuje, da so se na območju med Čedadom in Trbižem ohranila čudovita narečja iz skupin slovenskih, primorskih in koroških. Ohranila so se kljub ostri stoletni asimilacijski politiki in vsakovrstnim sovražnim pritiskom le po zaslugi ustnega izročila v domačem okolju in v bogoslužju.«

»Zahteva, da se narečjem v videmski pokrajini prizna status samostojnega manjšinskega jezika je skregana še najprej s stroko, nakar tudi z logiko in z zdravo pametjo. Na avdicijo v pristojni komisiji bomo zato povabili zastopnike društev, organizacij in ustanov, ki si že več desetletij uspešno prizadevajo za ohranjanje, razvoj in promocijo dragocene kulturne dediščine slovenskih narečij in tradicij v videmski pokrajini, od Benečije do Kanalske doline. Povabili bomo tudi slaviste in jezikoslovce, ki se s temi vprašanji ukvarjajo na najvišjih akademskih ravneh« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.

Trst-Benečija, 10. maja 2017