Slovenci ne vidimo razlogov, da podpremo ustavne spremembe, ki jih je italijanski parlament sprejel s pičlimi večinami in so zato podvržene referendumu 4. decembra. Temu je bila v dobri meri posvečena zadnja seja deželnega tajništva SSk, ki je podrobno obravnavalo težko politično sliko na deželni in vsedržavni ravni tudi po izidih nedavnih upravnih volitev. Stranka Slovenska skupnost posebej izpostavlja dejstvo, da v na novo zarisanem parlamentu dejansko ni prostora za slovenskega zastopnika, kar predstavlja vsestransko kršitev črke in duha zaščitnega zakona. Volilni zakon za poslansko zbornico, znan kot “Italicum”, predstavlja že primer norčevanja s pravicami priznane in zaščitene narodne manjšine ter izigravanja javnega mnenja, saj je Slovencem le na papirju dodelil tako obsežno okrožje (pol milijona prebivalcev), ki slovenski manjšini onemogoča samostojno konkuriranje za izvolitev svojega zastopnika. Isto se dogaja z reformo senata, ki naj bi po novem postal stočlanska zbornica predstavnikov županov in deželnih svetov. Naši Deželi sta po vsej verjetnosti dodeljeni le dve senatni mesti, od katerih bo eno kril župan – najverjetneje zastopnik največje ali vsaj velike občine. Z dvema mestoma naj bi zadostili potrebi po zastopanosti nižinskih in goratih predelov, politične večine in opozicije, moških in žensk, narodnih manjšin, Tržaške, Posočja in Furlanije. Skratka novo izigravanje z našimi pričakovanji.

Slovenska skupnost je tudi glede volilne zakonodaje in novega senata iznesla sama in preko političnih zaveznikov nič koliko konkretnih in izvedljivih predlogov, ki pa niso bili upoštevani. Slednji so še vedno aktualni zato jih bo Slovenska skupnost ponovno predočila ob vsaki novi priložnosti spremembe volilnega zakona. Obljuba o reviziji volilnega zakona po referendumu izpade v tem trenutku žal le kot dimna zavesa in torej slepilo.

Prav tako nas kot italijanske državljane slovenske narodne skupnosti zaskrblja neocentralistični pečat nove ustave, ki vzvode oblasti vleče v Rim na škodo teritorijev, kar je skregano s sodobnimi pogledi na pojem političnega upravljanja. Večinska volilna nagrada sorazmerno majhni volilni večini le potrjuje in krepi to zaskrbljenost. Na številne pomanjkljivosti ustavne reforme opozarjajo različne politične in družbene stvarnosti po vsej državi, od združenj nekdanjih partizanov pa vse do skupin uglednih kulturnikov in strokovnjakov za ustavno pravo. Stranka Slovenska skupnost ne bo ustanavljala “odborov za NE” in bo na mesto tega priredila vrsto informativnih srečanj, ki naj predstavijo svetle in senčne plati ustavnih sprememb. S tem v zvezi je predvideno tudi soočenje z vodstvom Demokratske stranke.

Slovenska skupnost pa ne more mimo začudenja ob bliskoviti in nerazumljivi spremembi stališča, ki ga je slovenska komponenta DS objavila še pred nekaj meseci. Začetka julija (4.7.2016) so se njeni člani zbrali na skupščini na Kontovelu in “soglasno sklenili”, tako so poročali mediji in tega ni nihče kasneje zanikal, da “Slovenci v DS ne bodo sodelovali v volilni kampanji v vidiku referenduma o ustavnih spremembah. Na isti skupščini so izrazili tudi “nelagodje zaradi ustavnih sprememb, ki jih je pripravila italijanska vlada”. Stranka Slovenska skupnost je bila prepričana, da bomo Slovenci tokrat govorili isti jezik. Nakar razočarano ugotavljamo, da so si naši glavni politični zavezniki premislili in danes ustanavljajo slovenske odbore za “DA”. Italija res potrebuje reforme, tudi ustavne, ki naj izboljšajo sedanji ustroj, ne pa takih, ki uvajajo nove razdore in dodatno zapletanje državne administracije in zakonodajnih postopkov.  

Trst, 28. oktober 2016

Tiskovni urad SSk