Deželni svet FJk je vnovič vnesel korekture k zakonu 26/2014, ki ureja delovanje Občin oz. njihovo povezovanje v medobčinske zveze.

»Dejstvo, da smo zakon spreminjali že desetič v poldrugem letu od njegovega sprejetja dokazuje, da so bili moji že začetni pomisleki in zahteve po spremembah več kot upravičeni« poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki si je ob vsaki priložnosti prizadeval, da so bile v deželno reformo večkrat vnesene konkretne izboljšave v korist manjših občin in še zlasti tistih, ki so zaobjete v seznam zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. »Naše Občine so posebne, saj je jezikovno narodno in raznoliko njihovo prebivalstvo in zato tudi razvijajo javne storitve praviloma v dvojezični obliki. To zahteva posebne oblike medobčinskega povezovanja in posledično tudi tako organiziranost občinskih uradov, da upošteva posebne potrebe in priložnosti večjezičnega prostora. Istočasno moramo zaščitenim Občinam priznavati čim večjo avtonomijo in torej suverenost pri načrtovanju kulturnega, družbenega in gospodarskega razvoja prostora, ki ga vsaj poldrugo tisočletje naseljuje in oblikuje naša skupnost« je mnenja podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec.

»Deželno upravno sodišče je potrdilo načelo, da se nivo zaščite slovenske narodne skupnosti ne sme nižati in zato si bomo tudi sami prizadevali, da se slednji k večjemu širi. Prav tako je upravno sodišče izključilo komisarska izsiljevanja Občin, ki so potemtakem prve poklicane, da aktivno sooblikujejo potrebne spremembe in izboljšave pri upravljanju ozemlja. To načelo smo končno le vnesli tudi v deželni zakon, ki je nenazadnje po zaslugi posredniškega dela združenja občin Anci, danes veliko bolj spoštljiv do vloge in pomena županstev in občinskih svetov. Ostaja odprtih še nekaj pomembnih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti, zlasti kar zadeva medobčinsko povezovanje na Tržaškem, tudi v luči političnega zasuka po nedavnih upravnih volitvah. Prav tako so potrebne določene spremembe na Goriškem in Videmskem, da bo zajamčena enakopravnost slovenskega jezika, ki je značilna za večjezične občine, tudi v novih oblikah povezovanja. Primerne rešitve lahko najdemo le v odnosu spoštljivega in lojalnega sodelovanja med Občinami in Deželo, kjer mora slednja kot močnejši partner posebej pozorno in potrpežljivo prisluhniti potrebam goratih območij in manjših občinskih stvarnosti« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je odborniku Panontinu zagotovil popolno razpoložljivost.

Trst, 24. junija 2016