Statut avtonomne Dežele FJk v svojem 3. členu načelno zagotavlja enakost pravic in ravnanja vsem državljanom ne glede na jezikovno skupnost, kateri pripadajo. >Žal pa je ostalo to zagotovilo le skupek lepo zapisanih mrtvih črk, saj v petih desetletjih ni bilo videti izvršnih predpisov< ugotavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Različno je v Tridentinskem – Zgornjem Poadižju in v Dolini Aoste, kjer je raba manjšinskih jezikov dejansko izenačena z italijanskim, kar se posledično in ob vsakem koraku zrcali tudi v spoštovanju dostojanstva tamkajšnjih skupnosti. Tudi sama avtonomija dveh Dežel in vse kar spada zraven – nadaljuje Gabrovec – od volilnih pravil do finančnih dotacij, spoštuje in priznava načelo pozitivne posebnosti. Zato je hvalevredna pobuda društva Edinost, ki je z vložitvijo dveh sorodnih peticij spodbudila Deželni svet, da se sooči s polstoletno zamudo in pomanjkljivostjo, ki danes dejansko hromi tudi že sama prizadevanja za ohranitev in utrditev statusa Dežele s posebnim statutom. >Na mojo spodbudo in po zaslugi svoje vztrajnosti je bil danes povabljen na avdicijo v 5. pristojno komisijo Deželnega sveta prof. Samo Pahor, ki je lahko ob navzočnosti tolmača zagovarjal nesporne načelne zahteve. V sedanji fazi preoblikovanja deželnih statutov so Dežele s posebnim statusom poklicane, da na novo utemeljijo svoje razloge in utrdijo svoje statute. Kar zadeva FJk ni dvoma, da vse to ne more ne sloneti tudi in predvsem na pristajanju popolne enakopravnosti in dostojanstva vseh manjšinskih jezikov – ob slovenščini tudi furlanščine in nemščine< zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.

Trst, 4. maja 2016