Protokol o Prosekarju iz leta 2010 je pred kratkim zapadel, ne da bi bile udejanjene številne od tam zapisanih obvez v odnosu do kmetijske tržaške pokrajine. S pristojnim deželnim odbornikom Cristianom Shaurlijem soglašam, da se je Dežela vendarle potrudila in v tem smislu gre izpostaviti nekatere stvarne postavke: omilitev hidrogeoloških omejitev, prispevek za ureditev t.i. Doma Prosekarja na Proseku, pilotni projekt za obnovitev poti do terasastih vinogradov (paštnov) nad Grljanom in financiranja študije o razvojnih gospodarskih zmogljivostih podeželja na Tržaškem (Masterplan). V tem okviru je pomembna tudi odločitev deželne uprave, da ohrani in na novo financira Lokalno akcijsko skupino Kras, kar v prihodnjem obdobju lahko pomeni vsaj tri milijone euro za gospodarske pobude na teritoriju. Ob zapadlosti veljave Protokola pa grenko ugotavljamo, da so bile povsem prezrte obveze glede poenostavitve okoljevarstvenih omejitev in birokratskih obveznosti, ki bremenijo zlasti kmetovanje na zaščitenih območjih SIC-ZPS Natura 2000, se pravi na glavnini kmetijsko zanimivih površin na Tržaškem. Prav tako ni bilo sledi o svežih finančnih dotacijah za obnavljanje terasastih vinogradov in za uresničevanje predlogov, ki so zapisani v tržaškem masterplanu. Tu je na potezi ponovno rimska vlada in zato je pomemben današnji obisk ministra za kmetijstvo Maurizia Martine. Njegove spodbudne besede nam vlivajo upanje, da italijanska vlada tokrat misli resno. Zato pričakujemo in se bomo v tem smislu tudi še naprej trudili, da se spodbudne besede tokrat vendarle spremenijo v konkretna dejanja.