Voliti DA pomeni, da smo prepričani v potrebo po nujnih, učinkovitih in sodobnih spremembah italijanske energetske politike. Sedanja državna in svetovna energetska politika, na kateri sloni industrijski razvoj, je med vzroki razdelitve planeta na razvite države in predele t.i. tretjega sveta.
17.aprila bo v Italiji referendum za odpravo („da – želim črtanje“) zakonske alineje[1], ki dovoljuje naftnim družbam neomejeno (do usahnitve vrelca) črpanje nafte oz. plina iz dna Jadranskega morja do 12 navtičnih milj od obale.
Pred letom 2015 so bile vse koncesije za pridobivanje nafte/plina časovno omejene s koncesijsko pogodbo. Decembra leta 2015 je vlada sprejela zakon štev. 208, ki je v 239. odstavku člena štev. 1 zamenjal vsebino tretje alineje 17. odstavka 6. člena zakona štev. 152/2006 (Zakona o okolju), v katerem je sedaj zapisano „do izčrpanja nahajališča“. Evropska zakonodaja, še bolj pa zdrava pamet narekujeta, da ne more biti izkoriščevanje naravnih dobrin eksluzivno in brez katerekoli omejitve. Ne smemo tudi pozabiti, da italijanska država urejuje črpanje mineralne vode, izkopavanje jav, upravljanje avtocest s koncesijskimi pogodbami, v katerih so točno določeni časovni termini.
Zmaga DA in posledična sprememba zakona ne pomenita, da bo prišlo do zaprtja ploščadi in odpuščanja delavcev, ker veljavne koncesije bodo zapadle po pogodbi (30 letne pogodbe se lahko obnovijo za 5 in 10 let) in ne bodo časovno neomejene. Pridobivanje petroleja in plina na ploščadih, ki so postavljene do 12 morskih milj od obale ne krije niti 1% (0,95% leta 2015) energetske potrebe italijanske države po fosilnih gorivih.
Ta referendum je priložnost, da državljani in državljanke usmerimo državno energetsko politiko, da se spremeni in se dokončno usmeri na pot raziskovanja in razvoja obnovljih energetskih virov. Jasno je, da bo ta pot zahtevala svoj čas, vendar nekje je treba začeti. Italija in druge evropske države so v Parizu sprejele omejitev poviška svetovne temperatue do največ 2 stopinji celzija, ker sta zdravje in preživetje našega planeta in posledično človeka pod velikim vprašajem. Italija še vedno nima izdelanega energetskega razvojnega načrta za prihodnjih 30 let. To pa je nujno potrebno za usmerjanje industrijske politike, raziskovalne dejavnosti in velikih državnih investicij.
Država mora odločno in prepričano ubrati pot uporabe obnovljivih virov, razvoja naravnih danosti (morje, obala) in kulturne dediščine v spoštovanju do okolja. Potrebno bo dolgo obdobje sobivanja uporabe fosilnih in obnovljivih virov, vendar vedno s ciljem, da postopoma zavzamejo osrednjo vlogo poslednji.
Besedilo referenduma se bo glasilo: «Volete voi che sia abrogato l’art. 6, comma 17, terzo periodo, del decreto legislativo 3 aprile 2006, n. 152, “Norme in materia ambientale”, come sostituito dal comma 239 dell’art. 1 della legge 28 dicembre 2015, n. 208 “Disposizioni per la formazione del bilancio annuale e pluriennale dello Stato (Legge di Stabilità 2016)”, limitatamente alle seguenti parole: “per la durata di vita utile del giacimento, nel rispetto degli standard di sicurezza e di salvaguardia ambientale”?».
Deželno tajništvo SSk