»Slovenske varovalke« v deželnem zakonu o upravljanju z vodo in odpadki

Deželni svet je v minulih dneh zaključil obravnavo novega deželnega zakona, ki s sinočnjim izglasovanjem preureja področje dobave vode in odpravljanja odpadkov. »Zakon zarisuje nove oblike smotrnejšega upravljanja z dragocenimi vodnimi viri, kar vključuje tudi potrebo bo dopolnitvi grezničnega sistema ter sistema sodobnega in odgovornega upravljanja z odpadki v luči državne in še zlasti evropske zakonodaje. V svojih intervencijah sem posebej izpostavil potrebo, da se upošteva posebne danosti goratih območij vse do Krasa. Na avdicijo v pristojni deželni komisiji so bili zato povabljeni zastopniki podjetja Kraški vodovod, ki je, kot znano, v javni lasti treh občinskih uprav – Devina Nabrežine, Zgonika in Repentabra. Kraški vodovod ima sicer podaljšane koncesije za upravljanje vodovodnih storitev za sorazmerno dolgo obdobje in do takrat njegova vloga ni pod vprašajem. Vseeno pa je primerno, da že sedaj na novo razmislimo in predvsem utrdimo vlogo Kraškega vodovoda predvsem v luči reforme celotnega sektorja, ki seveda ni izključno v naši domeni. Vem, da je upravni svet kraškega javnega podjetja v dogovoru z občinskimi upravami že razvil razmišljanje v to smer, kar podpiram na celi črti« poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v tem smislu vložil in zagovarjal nekaj ključnih amandmajev. »Žal za enkrat ni dosegel zadostne podpore popravek, ki bi območjem, kakršno je npr. Kras, priznal pravico, da tudi dolgoročno razvijajo popolnoma samostojno upravljanje vodovodnih storitev. Sicer pa zakon predvideva možnost sklepanja dogovorov z večjimi upravitelji, kar morda odpira priložnosti novih oblik sodelovanja s sorodnim podjetjem Iris na Goriškem« ugotavlja Gabrovec. »Zadovoljen pa sem, da je deželna skupščina skoraj soglasno sprejela tri popravke, ki zadevajo narodno-jezikovne pravice. Prvi potrjuje dosledno dvojezične nazive (v začetnem besedilu so bile zapisane le v italijanščini) za sedem statutarno dvojezičnih občin od doline do Števerjana. Nadalje je moj popravek izrecno vključil obvezo, da Poenotena deželna oblast za upravljanje z vodo in odpadki pri sklepanju storitvenih konvencij upošteva jezikovne pravice, ki slonijo na evropski, državni in deželni zakonodaji. V samo deželno skupščino osemnajstih županov, ki bodo dejansko nadzorovali smotrnost in usklajeno usmerjali izvajanje tega zakona, pa bo zajamčeno prisoten vsaj en Slovenec. V primeru, da ta ne bi izhajal iz vrst osemnajstih županov (eden za vsako medobčinsko zvezo), bo na osnovi mojega amandmaja Paritetni odbor za slovensko manjšino poklican, da imenuje dodatnega člana iz vrst slovenskih upraviteljev. Slednji formalno ne bo imel glasovalne pravice, bo pa z ostalimi sodeloval pri nadziranju storitev in njihovemu usklajevanju s potrebami in pričakovanji slovenskega naselitvenega območja. Popravek sem bil sicer začetno formuliral nam nekoliko bolj ugodno in zahteval tri slovenske predstavnike. Nakar sem sklenil, da sprejmem tudi ohlapnejšo formulo, ki vsekakor predstavlja konkreten primer ne ravno običajnega upoštevanja in uresničevanja določil 21. člena zakona 38/01 o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov slovenske narodne skupnosti« zaključuje deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec.

 

 

Trst, 31. marca 2016

Deli