Gabrovčev predlog o mestni občini Trst in slovenski zvezi občin izzval burno razpravo

Avla deželnega sveta FJk je danes popoldne poldrugo uro razpravljala, mestoma tudi zelo napeto, o amandmaju deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca k reformi občinskih uprav, s katerim bi mestu Trst priznali poseben status. »Preprosto sem zahteval, naj bo Trst to, kar je vedno bil in sicer samostojna deželna prestolnica, saj je po obsegu, številu prebivalstva in gospodarsko-družbenem značaju dejansko metropolitanska stvarnost. To potrjuje tudi deželni zakon št. 1 iz leta 2006, ki je nakazal možnost ustanovitve mestnih občin v FJk pod pogojem, da obsegajo ozemlje vsaj ene (!) občine in vsaj 200 tisoč prebivalcev. To je v FJk le Trst. Ko bi to priznali, bi ostalim okoliškim občinam omogočili ustanovitev ločene in prav tako samostojne zveze (unije) občin, tako kot so že pred enim letom zahtevali tudi vsi naši župani. Dosegli bi dve muhi na en mah: samostojno dvojezično unijo občin in samostojnost Trsta z nazivom metropolitanskega mesta« je pojasnil Gabrovec, ki je s svojim izvajanjem sprožil ostro debato med zagovorniki in nasprotniki take rešitve. Naposled je deželni svet izglasoval salomonsko rešitev, tako da je Gabrovčev predlog prenesel v presojo in poglobitev pristojne komisije.

Z istim glasovanjem so deželni svetniki sprejeli popravek, ki sta ga ob Gabrovcu predlagala še Ukmar in Lauri, ki uvaja večjezične statute in prav tako večjezične nazive Unij povsod tam, kjer slednje zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine.

V svojih nastopih je predstavnik SSk vseskozi zagovarjal potrebo po priznanju posebnih značilnosti občinskih zvez, kjer so priznano prisotni Slovenci. Prav tako je Gabrovec odločno odklonil in obsodil vsako obliko političnega pritiska ali prikrajšanja na finančnih dotacijah osemnajstim (na 32) zaščitenim občinam, ki do danes niso pristopile k Unijam. 

Deli