Gabrovec pozval Deželo k večji rabi slovenskega jezika v javni upravi

V dneh ko beležimo 15-letnico odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki bi moral Slovencem v Italiji zagotavljati spoštovanje najosnovnejših mednarodno priznanih pravic, ugotavljamo, da se za to moramo vsakič in na novo trmasto boriti, drugače ostanejo obveze le mrtva črka.

Oktobra 2014 so bila na predlog deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca v zakon o reformi deželnega zdravstva izrecno vnesena tudi sklicevanja na zaščitni zakon. Septembra 2015 je bil pa objavljen razpis za 173 novih bolničarjev, ki je kljub omenjeni navedbi zakona 38/2001 in večkratnim priporočilom deželnega svetnika pristojni odbornici, slovenščino navajal le kot eno izmed predvidenih možnosti, ki jo kandidati lahko izberejo kot tuj jezik.

Gabrovec je s tem v zvezi pisal pristojni odbornici Telescovi s predlogom, naj deželna uprava čimprej objavi nov razpis za bolničarje s posebnim ozirom na poznanje slovenščine. Bolničarji so namreč – tako piše Gabrovec – ključni vezni člen pri nudenju vsakodnevnih zdravstvenih uslug in so torej v stalnem ter neposrednem stiku z ljudmi. Gabrovec opozarja, da je treba na območju, na katerem velja izvajanje zaščitnega zakona, zagotoviti najosnovnejše usluge tudi v slovenščini, med te pa nedvomno sodi zdravstvena služba.

Slično zahtevo je podpredsednik deželnega sveta posredoval tudi odborniku za krajevne uprave in osebje. Gabrovec poziva Panontina naj deželna uprava uvede v besedilo vseh bodočih javnih  razpisov specifiko o poznanju priznanih manjšinskih jezikov, slovenščine, furlanščine in nemščine. Tako bo uprava imela na razpolago lestvice, ki bodo veljale tudi na narodno mešanih območjih, ki upravičeno zahtevajo dvojezično osebje. Istočasno je deželni svetnik odbornika še opozoril na težave, ki nastajajo na občinskih upravah v zvezi z načrtovanim krčenjem osebja. Občinam, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona, moramo zagotoviti take parametre in vsa potrebna sredstva, da lahko ohranijo dvojezično osebje, brez katerega bi bil neizbežno načet in bistveno okrnjen nivo narodne in jezikovne zaščite, zaključuje Gabrovec.

Deli