V teh dneh se širijo vesti, da se v državi množijo protestne ocene v zvezi z novim volilni zakonom. Kaže, da je protestna fronta politično precej raznolika, kar pomeni, da razočaranje nad novim volilnim sistemom ni uokvirjeno (samo) v aprioristično politično nasprotovanje opozicije. Številne so napovedane pritožbe na ustavno sodišče, kot tudi predlog referenduma proti zakonu.

Tudi stranka Slovenska skupnost je že ob prvih osnutkih zakona opozarjala na pomanjkljivosti do slovenske narodne skupnosti. Stranka je v fazi obravnave zakona tudi predlagala popravke, ki bi odpravili krivico in zapolnili vrzel.

Slovenska manjšina v Italiji bo torej imela svojega morebitnega kandidata za parlament samo in izključno v kolikor se bo za to odločilo rimsko vodstvo katere izmed državnih strank. Tudi to žal še ne bo zadoščalo, saj bo moralo biti slovensko ime postavljeno na prvo mesto v okrožju. Vsaka drugačna rešitev sodi v znanstveno fantastiko, saj bi že na drugem mestu slovenski kandidat potreboval nedosegljivo število preferenčnih glasov. Italicum je torej neustrezen in krivičen tudi za nas saj odkrito prezira vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001, ki v svojem 26. členu določa, da “volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini”. Če k temu dodamo še na novo zamišljeno sestavo bodočega senata je negativna slika popolna.

»To je huda pomanjkljivost, ki krši pravice narodne manjšine, zaščitene z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, ustavo ter državnimi in deželnimi zakoni – piše deželni tajnik SSk Igor Gabrovec – v tem smislu zato tudi naši odvetniki že sodelujejo pri pobudah za preverjanje ustavne ustreznosti zakona«.

Tiskovni urad SSk

Trst, 28. oktobra 2015