Zaščito statuta o avtonomiji Furlanije Julijske krajine moramo osnovati na razlogih, ki so začetka šestdesetih let privedli do priznanja posebnega statuta naši deželi. Tu ne gre za dejstvo, da ležimo ob meji, saj so obmejne tudi številne druge Dežele z rednim statutom italijanskega severa, kot tudi ne zaradi t.i. »izgubljenih pokrajin« Istre in Dalmacije, saj je Italija po vojni na enak način (ponovno) izgubila zasedene kolonije v Afriki, Albanijo, kasneje tudi Ljubljansko pokrajino.  Razlogi za našo ‘posebnost’ in za vse upravno-razvojne priložnosti, ki jih tovrstni status predstavlja, so primerljive z ostalima dvema avtonomnima deželama alpskega loka, se pravi v prisotnosti priznanih in zaščitenih narodno-jezikovnih manjšin. Od tu moramo štartati če nameravamo resno utemeljiti in utrditi avtonomijo FJk.  Naši zavezniki so v prvi vrsti avtonomistične stranke in stranke narodnih manjšin, ki so prisotne in marsikje so-upravljajo tri avtonomne dežele alpskega loka. Z njimi je Slovenska skupnost že spomladi 2012 podpisala  dogovor »Sporazum za prihodnost«, v katerem so povzete skupne smernice za obrambo in ovrednotenje tega posebnega območja, ki ga zaznamuje sorazmerno zelo uspešno upravljanje javnih storitev, kot tudi boljši indikatorji gospodarskega razvoja, tudi v kriznem času. Težko lahko računamo na prijaznost vsedržavnih strank, ki so ta čas v primežu neocentralističnih teženj in v tem smislu so skrajno nenaklonjene Deželam, avtonomnim pa sploh. Vse tri dežele so uspešne v razvijanju čezmejnega sodelovanja. Utrjevanje avtonomije gre skozi ovrednotenje tudi interne soudeležbe javnih uprav in izvoljenih organov v javnih upravah, začenši z Občinami, ki jim moramo priznati večjo vlogo in dostojanstvo tudi v okviru reforme, ki je ta čas na slepem tiru prav zaradi pomanjkanja spoštovanja in dogovarjanja med deželno upravo in t.i. upravno periferijo, se pravi Občinami. Spremembe k ustavi za enkrat garantirajo status petih Dežel, trend pa je, tako kot javno-politično mnenje v državi,  vse prej kot pomirjujoč. Zato pa moramo biti še posebej enotni kot Deželni svet, ki naj uspe preseči politično-strankarske delitve v luči iskanja skupnih poti za enotno nastopanje na strani vseh, ki jim je pri srcu obramba pozitivne izkušnje in priložnosti, ki jo predstavlja avtonomija naše Dežele.