V sredo 17. junija se je v Boljuncu odvijala druga okrogla miza v organizaciji politične skupine Mladi za Prihodnost na temo reforme krajevnih javnih uprav v FJK, o kateri se v zadnjih mesecih vije debata preko medijev, ampak ni prišlo po mnenju skupine do ustreznega soočanja z občani.
Srečanja se je udelezilo veliko število mladih in nekaj občanov, ki so z zanimanjem prisluhnili različnim stališčem. Najprej je prisotne nagovoril Peter Močnik, ki je orisal nastanek, smotre in pot udejanjenja reforme. Sam trdi, da deželna reforma krajevnih uprav z ustanovitvijo občinskih zvez jemlje občinam, kjer smo Slovenci upravitelji, vse glavne pristojnosti in jih izvotli, da postanejo nepomembne. “Istočasno spravi upravo teh občin v roke občinam, kjer je naša zaščita na najnižji ravni in jo zato ogroža”, pravi. “Ob tem nimamo nobene gotovosti, da se občinski in drugi davki ne bodo povišali. Zato bi se morali vsi Slovenci in občine s svojimi župani trdno zoperstaviti tej reformi, s pristopom v tožbe proti njej in s pogumnimi nastopi.”
Za tem je moderator večera David Stolli predal besedo publiki, ki je iznesla veliko mero razočaranja nad reformo in načinom, s katerim je delovala deželna uprava. Oglasil se je Vojko Kocjančič, ki je označil reformo kot korak proti prepadu. Podčrtal je, da ne bomo več sposobni upravljati našega teritorija, saj bodo naši lokalni predstavniki in uradi nemočni.
Posegel je tudi Marko Pisani kot župan, ki je stalno skušal konstruktivno uskladiti nasprotno mnenje dvojezičnih uprav. Pisani je mnenja, da je največja hiba deželnega zakona o reformi javnih uprav že v njeni osnovi. “Če ni želela deželna uprava slediti smernicam državnega zakona “Delrio”, ampak je ubrala samostojno pot, bi bilo toliko bolj potrebno globokega premisleka o izbranih iztočnicah predvsem pa pripraviti morebitne scenarije oz. projekcije, katere bodo posledice tako zasnovane reforme. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se pri pripravi zakona ni upoštevala prisotnost slovenske manjšine na območju FJK in se je potem to reševalo in se rešuje z dodatki, ki pa v bistvu ne spreminjajo globoko diskriminatornega značaja omenjene reforme do slovenske manjšine.”
Ob koncu se je oglasil tudi predsednik društva Prešeren, ki je gostilo srečanje v lastnih prostorih. Kritično je ocenil dosedanji nastop slovenskih predstavnikov, ker po njegovem mnenju ni prinesel rezultatov. Predlagal je učinkovitejšo in drznejšo držo v zahtevah in izrazil prepričanje, da je za to reformo, kot za številnimi ukrepi, točno določen načrt nevidne roke, ki vse vodi preko izvoljenih. Večer smo zaključili vsi skupaj z debato ob prigrizku, kjer so bilo vsi prisotni mnenja, da je reforma neuravnovešena, če ne celo škodljiva na kratki in dolgo rok. Jasno je bilo stališče, da so potrebne nujne spremembe v primeru, da se izjalovijo poskusi rekurza, ki so bili predstavljeni.
Mladi smo prepričani, da sta javna uprava in njen ustroj potrebna korenite reforme, a ne na tak način. Predlagamo raje sistem dveh avtonomnih pokrajin po zgledu Trenta in Bocna ter posledično preustroj občin na propozitiven in ne-prisilen način.
G.L.