Reforma krajevnih uprav: občine v zakonu 38/01 morajo ohraniti svojo avtonomijo

Deželno tajništvo stranke Slovenske skupnosti je v prejšnjih dneh posvetilo glavno pozornost osnutku deželnega zakona za reformo krajevnih uprav v FJK. Že po prvem zakonskem osnutku omenjene reforme, ki ga je pristojni odbornik Paolo Panontin pripravil v poletnem času je SSk preko svojih izvoljenih upraviteljev in političnih predstavnikov izpostavila nekatere bistvene kritičnosti izhajajoč iz načela, da morajo občine vsekakor ohraniti svojo upravno avtonomijo, še posebno tam, kjer so prisotne jezikovne in narodne manjšine oziroma v vseh občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon. Pomembna pomanjkljivost zakonskega predloga je namreč v tem, da se nikjer ne omenja prisotnosti slovenske in drugih manjšin. Kar se tiče Slovencev v FJK pa je tudi vprašanje ali je osnutek deželnega zakona za reformo krajevnih uprav v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo zavezujejo pri zaščiti slovenske manjšine. To pa je tudi zadeva, o kateri se bo moral izreči novoustanovljeni Paritetni odbor in Republika Slovenija, kot matična država slovenske narodne skupnosti v FJK.

 

Na podlagi številnih zasedanjih deželnega tajništva SSk, ki so potekala v poletnih in jesenskih mesecih ter na podlagi srečanja med deželnim odbornikom Paolom Panontinom ter vodstvom SSk, katerega so se udeležili tudi glavni izvoljeni upravitelji slovenske stranke, se kaže zelo zaskrbljujoča slika za prihodnost krajevnih uprav, ki bodo prisiljene se povezati v t.im. »unije občin«, kjer bodo glavno besedo imele le večje občine, pri tem pa naše, slovenske občine tvegajo, da bodo tudi izgubile skoraj vso avtonomijo in veliko upravnih pristojnosti.

Možnost avtonomnega upravljanja lastnega teritorija je namreč eno od ključnih instrumentov zaščite vsake narodne skupnosti, zato je prenašanje pristojnosti iz občinske ravni na organe in telesa širših območij, kjer se Slovenci znajdemo v manjšini, za našo narodno skupnost lahko zelo nevarno.

 

Slovenska skupnost je posredovala kar nekaj bistvenih predlogov, ki naj bi bili vkjučeni že v osnutek deželnega zakona, ki ga je sprejel deželni odbor. Na ponedeljkovem srečanju deželne večine v Vidmu je SSk dala tudi konkreten predlog, da bi se na celotni deželni ravni izvajala določila državnega zakona, t.i. Delrio, ki daje občinam možnost izbire bodisi, da se združujejo v »unije«, ali pa da še naprej ohranijo svoje pristojnosti, določene storitve pa pogodbeno združujejo v skupno upravljanje z drugimi občinami. Žal je levosredinska večina ta predlog zavrnila, SSk pa ni dala svojega soglasja na Panontinov osnutek reforme krajevnih uprav, ki bo že v prihodnjih tednih začel svojo pot v pristojni komisiji. V njem združevanje občin v »unije« ne poteka na podlagi njihove svobodne izbire, temveč na podlagi prisile, pod grožnjo ukinitve prispevkov iz deželnih sredstev in celo komisarske uprave.

 

Slovenska skupnost bo zato vztrajala na predlogu, da se 32 občinam, ki so vključene v zaščitni zakon 38/01, omogoči svobodno izbiro med združitvijo v t.i. »medobčinsko teritorijalno unijo« ali pa da ohranijo svoje pristojnosti in upravljanje občinskih storitev skupno upravljajo z drugimi občinami, kot to omogoča državni zakon o reformi krajevnih avtonomij, poznan kot zakon Delrio. Taka možnost avtonomne izbire bi tudi omogočila bolj primeren način povezovanja tistih občin, ki so tudi statutarno popolnoma dvojezične. Gre za štiri občine v tržaški pokrajini, tri občine v goriški pokrajini, ne smemo pa pozabiti niti na številne občine v Benečiji, Nediških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini.

 

Deželno tajništvo SSk, ki je nazadnje zasedalo v četrtek, 16. oktobra, je tudi ocenilo, da je nesprejemljivo to kar se dogaja v tržaškem občinskem svetu glede pravice do rabe slovenskega jezika pri posegih svetnikov. Izjave od župana do raznih svetnikov so sporne in ne gredo v smislu zaščitnega zakona. Za SSk je nesprejemljivo, da v pravilniku tržaške občine še vedno ni omogočena pravica uporabe slovenskega jezika, kot je na Pokrajini in na Deželi in zato pričakuje, da bo to vprašanje rešeno z levosredinsko upravo, ki jo Slovenci v tržaški občini strnjeno podpirajo.

Trst, 17. oktobra 2014                                                                    Deželno tajništvo SSk

 

Deli