Deželna zdravstvena reforma je lahko tudi sredstvo, da se zakoličijo določene narodno-jezikovne pravice, ki naj bi bile samoumevne – a običajno ni tako. »S kolegom Stefanom Ukmarjem sva pripravila serijo dopolnil k zakonu, ki so naposled tudi prodrla. Prvič so se v deželni zakon zapisali dvojezični nazivi vseh sedmih občin, ki so tudi po statutu uradno dvojezične, se pravi Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Doslej je to občasno veljalo le za Dolino, medtem ko so vse ostale deželni zakoni dosledno obravnavali le v italijanski inačici. Z goriškim kolegom Diegom Morettijem pa sva vnesla tudi dopolnilo, ki deželni odbor obvezuje, da sprejme ciljni projekt o čezmejnem zdravstvu, kar naj bi pospešeno urejalo in razvijalo že obstoječe dogovore o sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi zdravstvenimi strukturami« pojasnjuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. »Posebej pomembno pa je dopolnilo, ki sva ga prav tako podpisala in zagovarjala oba slovenska deželna svetnika, ki v deželno reformo izrecno zapiše obvezo, da zdravstvena podjetja na območju dvaintridesetih zaščitenih občin spoštujejo pravice zapisane v 8. členu zaščitnega zakona o zagotavljanju dvojezičnosti javnih storitev« je še poudaril podpredsednik deželnega sveta Gabrovec. V primeru zaščitene narodne skupnosti se zahtevi po kvaliteti, varčnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev dodaja načelo, da so slednje spoštljive tudi do večjezičnega značaja deželnega ozemlja. Navedenim dopolnilom, v katerih sta deželna svetnika Gabrovec in Ukmar upoštevala tudi predloge, ki sta jih na avdicijah v pristojni komisiji začetka septembra meseca iznesli krovni organizaciji Skgz in Sso, je v avli deželnega sveta odkrito nasprotovala le svetniška skupina Forza Italia.

Deželna uprava se je nato s sprejetjem resolucije o Slovenski socio-psiho-pedagoški službi na pobudo obeh slovenskih deželnih svetnikov obvezala, da bo delovanje pomembne zdravstveno-svetovalne storitve v korist otrok, mladostnikov in njihovih družin še utrdila ter njen obseg razširila tudi na goriško in videmsko pokrajino. »SSPPS je nastala pred več kot tridesetimi leti in težavam navkljub ter po zaslugi požrtvovalnih strokovnjakinj in strokovnjakov vztrajala vse do danes, čeprav trenutno ne razpolaga s samostojnim sedežem in tudi nima slovensko govorečega in polnomočenega poslovodje, ki bi vodil popolno strokovno ekipo« je še dodal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je deželno odbornico posebej spomnil na zagotovila, ki jih je bil v tem smislu pred leti potrdil že njen predhodnik Kosic. »Institucionalne obveze – tako Gabrovec – ne zastarajo, tako da si danes slovenska narodna skupnost pričakuje ponovno stabilizacijo in pravzaprav utrditev Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki je v teh desetletjih vestno in uspešno stala ob strani pomoči potrebnih otrok, njihovim družinam in tudi šolam«.

Trst, 2. oktobra 2014