SSk Sovodnje: volilni program

SLOVENSKA SKUPNOST

VOLILNI PROGRAM

 

UVOD

 

Stranka Slovenske skupnosti se predstavlja s svojim tradicionalnim simbolom lipove vejice, znakom, ki je Slovence v Italiji združeval že od daljnega leta 1921, ko smo se v monarhiji Italiji Slovenci prvič udeležili volitev.

Stranka Slovenske skupnosti si prizadeva za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne prisotnosti v FJK in to z doslednim zagovarjanjem čimvečje avtonomije lokalnih uprav v skladu s specifiko dežele FJK, ki svojo avtonomnost dolguje prisotnosti na teritoriju narodnih in jezikovnih manjšin: slovenske, furlanske in nemške.

Prav zaradi tega stranka zagovarja polno izvajanje zaščitne zakonodaje za slovensko narodno skupnost, kot je predvideno v državnih zakonih 482/99 in 38/01 ter v deželnem zakonu 26/2007. Prepričani smo namreč, da je uveljavljanje čimvečje upravne avtonomije temeljnega  pomena za grajenje Evrope miru in dialoga med narodi in da je to tudi ključ za reševanje številnih problemov javnih uprav, med katerimi izstopa predvsem problem financiranja občin, ki so bile deležne v zadnjih treh letih velikih finančnih rezov.      

Menimo, da je lokalni zagon gospodarstva tesno povezan z uveljavljanjem lokalne avtonomije in prenašanjem večjih političnih pristojnosti županom. Ti so edini, ki lahko odločilno pripomorejo k ustvarjanju trajnostnega gospodarskega razvoja, takega, ki odraža zgodovino, identiteto in kulture teritorija, ki leži  na enem izmed največjih evropskih stičišč, kjer se srečujejo vzhod, zahod, sever in jug Evrope.

            Izvajanje upravnega programa bo potekalo ob tesnem sodelovanju z izvoljenimi slovenskimi upravitelji v višjih ravneh javne uprave, še posebej z Deželo FJK, kjer ima Slovenska skupnost svojega deželnega svetnika, ki opravlja tudi funkcijo podpredsednika Deželnega sveta FJK.

 

UPRAVNI PROGRAM

 

V luči navedenih izhodišč naš upravni program postavlja v ospredje štiri vidike:

  1. trajnostni gospodarski razvoja teritorija;
  2. socialne in upravne storitve za občane;
  3. vrednotenje slovenske identitete in sožitja;
  4. urbanistiko in javna dela.

 

TRAJNOSTNI GOSPODARSKI RAZVOJ TERITORIJA

 

a)    Kmetijstvo

Vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bila občina Sovodnje ob Soči izrazito kmetijska občina. Kmetijstvo, kljub velikemu številu obdelovalnih površin in prisotnosti kar dveh rek, je danes marginalna gospodarska dejavnost, ki potrebuje posebno pozornost, da se ponovno oživi. Vsi zaposlitveni trendi kažejo, da je ta sektor eden redkih, v katerem raste število zaposlenih.

Slovenska skupnost zagovarja spodbujanje kmetijstva predvsem z že predvidenimi investicijami za dograditev namakalnega sistema, za katerega so namenjena v deželnem proračunu sredstva, za katere se do danes ni nihče pozanimal. Slovenska skupnost  spodbuja razvoj nišnega kmetijstva, ki naj bi se čimbolj aktivno povezal z razvojem agroturističnih in gostinskih struktur. S tem je povezano tudi naše prizadevanje za polnopravno vključitev sovodenjskega območja v konzorcij “La rosa di Gorizia”.

 

b)    Obrtniška dejavnost

Na področju razvoja obrtništva ugotavljamo, da je današnje stanje v občini zaskrbljujoče. Če izvzamemo junaško kljubovanje maloštevilnih domačih podjetnikov, kar je edina pozitivna nota, ugotavljamo, da ostaja naša obrtna cona brez osnovnih infrastrukturnih povezav, zaradi perečega stanje cestnih povezav in pomanjkanja širokopasovne internetne povezave (ADSL).

Naša vizija upravljanja postavlja v ospredje reševanje teh strukturnih problemov, ki zavirajo gospodarski razvoj na občinskih tleh. Absurdno je namreč v tem trenutku podvajati  obrtno cono, ko je polovica starega območja dobesedno prazna, iskanje investitorjev pa stagnira.

V novem mandatu se vsekakor obvežemo, da bomo dokončali že začeto podvojitev obrtne cone, ki deset let čaka na zaključek postopka. Sočasno pa se bomo aktivno zavzeli za iskanje vlagateljev, ki naj bi to območje oživeli in bi obenem dali novega zagona tudi strateško zanimivi trgovinski  coni v ulici Rusjan.

            Kar se nove obrtne cone tiče, si bomo prizadevali za uvajanje gospodarskih obratov, ki so skladni z ekološkim razvojem in spoštljivi do okolja. Prizadevali si bomo tudi, da bi obe citirani območji, ki sta postavljeni tik na mejo, dobili poseben status. V dogovoru s sosednjo občino Miren-Kostanjevica nameravamo preveriti možnost odprtja evropskega čezmejnega gospodarskega območja.

 

c)    Trgovina in mala industrija

S prestrukturacijo goriškega gospodarstva je bil dan hud udarec tudi naši trgovinski coni v ul. bratov Rusjan in ob vhodu v Sovodnje, kjer stoji danes vrsta praznih hal. Potrebna je torej oživitev tega  območja, ki leži tik ob avtocestnem izhodu  in je zanimiva predvsem iz logističnega zornega kota. Uprava si bo glede tega prizadevala za promocijo območja in za iskanje vlagateljev, tudi s spremembo in prilagajanjem namembnosti v regulacijskem načrtu. V ospredju naše skrbi je obenem dogovarjanje s cestnim podjetjem ANAS za preureditev cestnega dostopa na to območje.

Posebno bomo pozorni za ureditev križišča med Štradalto in državno cesto št. 55 ter za ureditev krožišča pri mirenskem mejnem prehodu, kar bi zagotovilo večjo varnost in rešilo problem dostopa za nastajajočo investicijo podjetja PIPISTREL po eni strani po drugi pa v obrtno cono na Malnišču.

 

d)    Turizem

Turizem je nedvomno panoga, ki bo s kmetijstvom tudi v naslednjih letih predstavljala pomemben del gospodarskega razvoja naše občine. Dejstvo, da živimo na območju, ki ga zaradi prve svetovne vojne pozna tudi najbolj zakotna vasica na apeninskem polotoku ter vsako naselje v panonski nižini in velikem delu srednje Evrope, je izjemen zalogaj, ki smo ga v zadnjih slabo izkoristili.

Zato potrebujemo zelo jasno razvojno vizijo, ki bo pripomogla povečati število ležišč v občini in jasno strategijo sprejemanja in usmerjanja ljudi, ki si želijo ogledali kraje v občini, kjer je pred stotimi leti umrlo na desttisoče vojakov. 

Potrebno je torej ustvariti pogoje, da lahko na teritoriju nastanejo sprejemne strukture (npr. bed and breakfast) obenem pa karakterizirati naš kraj v luči naše zgodovine in identitete, da bomo postali prepoznavni.

Zaradi tega bomo izdelali jasen program čiščenja in urejanja stez po zgledu sosednje Mirenske občine, ki nas je na tem področju daleč prehitela.

Končno v sodelovanju s Pokrajino Gorica,  projektom Kras 2014+  in predvsem z deželno agencijo Turismo FVG,  želimo izdelati jasen načrt komunikacije in promocije teritorija in njegovih posebnosti, ki segajo od domače kuhinje do krajevnih kmetijskih pridelkov, ki so po naši oceni tržno zanimivi. Jasno se zavedamo, da je naše dobrote, in našo specifiko potrebno tržiti in postati vabljivi za druge. V ta namen bo na spletni strani občine več prostora posvečenega promociji turistične in enogastronomske ponudbe.

V ponudbe za razvoj turizma želimo vključiti ob gospodarskih in gostinskih strukturah tudi društva, ki delujejo v občini.

 

e)    Okolje

Skrb za vrednotenje našega okolja v skladu s svojo identiteto je primarnega pomena. Občinska krajina je namreč nižinska in kraška, kar pomeni, da je potrebno ovrednotiti oba vidika.

Glede Krasa, so nujni posegi predvsem za čiščenje stez, ki se pomikajo ob strelskih jarkih prve svetovne vojne in ki omogočajo dostop do naravnih in zgodovinskih zanimivosti teritorija, obenem pa obvarujejo Kras pred poletnimi požari.

Kot občina moramo promovirati tudi spoznavanje starejše kulturne kraške dediščine izraz ustvarjalnosti in stoletnega dela našega prebivalstva. To pomeni jasno politiko valorizacije kalov, ograd, teras, ki so neizbrisna sled naših prednikov. Kraška kultura se namreč odraža v kraški krajini, ki je edinstven primer kulturnega posega za preoblikovanje naravne krajne, da bi ta postala človeku prijaznejša.

Za nižinsko območje stopa v ospredje valorizacija Soče in Vipave ter vsega tega, kar ti dve reki pomenita. Zavzemali se bomo za ohranitev njihovih naravnih strug in zavrnili vsak poizkus zidanja jezov, ki bi jih še dodatno obubožali. Obenem si prizadevamo za štetje in zaprtje vseh odtočnih cevi, ki danes spuščajo v Sočo svoje odplake ter ureditev kolesarskih stez, ki bi povezovale Sovodnje s Solkanom, z Vipavo, s Krasom in posledično poti, ki Kras povezujejo z Gradežem.

Zavzeli bomo pozitivno držo do vprašanja jusarskih odborov in zemljišč. Dokončno želimo urediti odprta vprašanja v odnosu do jusarskega odbora na Vrhu. V ostalih vaseh pa želimo spodbuditi občane, da zavzamejo pozitivno in aktivno držo do vprašanja jusarske imovine.

 

 

f)     Zaščita zdravja in onesnaževanje

Problem zaščite zdravja je za našo občino eden izmed zgodovinskih problemov. K izboljšanju stanja je pred leti veliko pripomoglo zaprtje sovodenjske sežigalnice odpadkov. Kljub temu ostajajo odprti številni dolgoletni in novi problemi.

O Malnišču, glede na potek dogodkov in stečajnega stanja lastnika protizakonitega odlagališča, je naše stališče, da si občina ne sme prevzeti bremena sanacije. To naj stori lastnik parcele, ki bo zaradi stečajnega postopka najverjetneje postala država, od katere bomo z vsemi močmi zahtevali bonifikacijo območja.  

Kar se razvoja letališča tiče, menimo, da je njegov razvoj v turistične namene sprejemljiv. V luči tega podpiramo tudi razvoj industrijskih obratov na območju današnjega letališča, ki se skladajo s tako razvojno vizijo. Mnenja smo, da moramo kot občina utrditi našo prisotnost v družbi, ki upravlja letališče na Rojah.

Poskrbeli bomo tudi za stalno merjenje zračnega onesnaževanja, ki nastaja zaradi prisotnosti številnih termocentral, nameščenih tik ob severnem delu vasi Sovodnje.

Kar se avtoceste tiče, bomo dosledno skrbeli za izvajanje dogovorjenih protokolov, predvsem pa nadzorovali pravilno delovanje čistilnih naprav in čiščenje vodnih odtokov ob avtocesti, da se ne bi po nepotrebne zbirala  voda.

 

SOCIALNE IN UPRAVNE STORITVE

 

Izvajanje aktivne politike socialnih storitev je naša prioriteta. S tem v zvezi se bomo zavzeli predvsem za izboljšanje storitev za otroke, za mladino, za družine in za starejše ljudi. Zavedamo se, da je minil čas, ko so občine lahko pasivno pričakovale prenašanje zadostnih denarnih sredstev od države, da bi bile kos zadostitvi socialnih potreb.

            Danes je za doseganje istih ciljev nujno potrebno drugačno upravljanje, ki se mora naslanjati na sodelovanje med privatnimi subjekti in javno upravo. Sami si bomo v prvi vrsti prizadevali za uresničitev take politike, v kateri javni in zasebni subjekt konstruktivno sodelujeta za doseganje socialnih ciljev.

 

a)    Delovanje občinske strukture

Glede delovanja občinske strukture si prizadevamo za ohranitev vseh delovnih mest, ki jih imamo trenutno v staležu, ker smo prepričani, da samo tako, lahko občanom nudimo storitve, ki si jih pričakujejo.

Občinska struktura bo morala zajamčiti dvojezično poslovanje, kakor je predvideno v zakonu 38/01. Izboljšanje storitev pa želimo programsko doseči tudi z upravnim  povezovanjem vseh treh slovenskih občin v goriški pokrajini in nato v iskanju sinergij z goriško občino.

V luči doslednega uveljavljanja e-upravljanja, si bomo prizadevali povečati spletni dostop do občinskih storitev, predvsem, kar se prošenj tiče in izboljšanja komunikacije občina-občani.

V tem okviru, da bi se približali tistim, ki se s težavo premikajo, bomo preverili možnost ureditve javnih dostopnih točk na splet po vseh vaseh. Te spletne upravne postaje bi lahko po določenem urniku delovale na sedežih lokalnih društev in bi služile tistim občanom, ki nimajo interneta in ki s težavo pridejo do glavne občinske stavbe.

 

b)    Šolstvo

V našem programu zagovarjamo ohranitev šolske strukture, prisotne na teritoriju. Mnenja smo, da dokler so vaške skupnosti zainteresirane za to, velja podpirati šolstvo po vaseh, kar pomeni veliko obogatitev za otroke, ki v času šolanja rastejo v domačemu okolju, blizu svojih korenin. Ohranitev razvejane šolske strukture pomeni tudi obogatitev vasi, ki lahko naprej gojijo v svoji sredi pomembno kulturno in socializacijsko središče, komplementarno vlogi društev na teritoriju.

Odločno zagovarjamo tudi ohranitev sistema menze z lastno kuharico. Obenem bomo spodbudili razvoj storitev, ki bi staršem pomagale pri aktivnem soupravljanju občinske menze.

V luči sodelovanja med javnim in zasebnim, bomo spodbujali nastanek centrov za obšolske in pošolske dejavnosti v občini. Menimo, da je to najbolj učinkoviti način, da lahko pridemo naproti potrebam družin.

Odločno podpiramo dejavnosti za jutranje in popoldansko varstvo otrok, ki naj bi se odvijalo v javni ali privatni stavbi. Starši so namreč večinoma zaposleni in potrebujejo pomoč pri popoldanskem varstvu in pisanju domačih nalog. To bi pozitivno vplivalo tudi na ohranjanje narodne skupnosti, saj se nekateri starši odločajo za vpis v italijanske osnovne šole, ker se zavedajo, da jim ne bi mogli slediti pri pisanju domačih nalog ali izbirajo italijansko šolo enostavno zaradi tega, ker je ta celodnevna.

Obenem nameravamo spodbuditi nastanek jasli po zgledu modela “Tagesmutter”, ker menimo, da je to temeljnega pomena za pomoč mladim družinam. Prizadevali si bomo tudi, da bo goriška občina omogočila vpis v slovenske jasli v ul. Rocca brez dodatka na redno tarifo.

V luči novega vsedržavnega načrta, ki je namenil nova sredstva za popravilo šolskih stavb, si bomo prizadevali za pridobitev sredstev za popravilo vrtca v Rupi.

Prizadevali si bomo, da bi zajamčili storitev šolskega prevoza za vse šoloobvezne otroke tudi nižješolce.

 

c)    Upravljanje knjižnice

Zavzemamo se, da bi skupaj z občino Števerjan strukturno rešili problem upravljanja občinske knjižnice v sodelovanju z zadrugami, ki so usposobljene nuditi te storitve. Zadrugi bi dodelili nalogo upravljanja in kulturne animacije tega prostora.

 

d)    Društva

Glede odnosa med Občino in društvi so naši prioritetni cilji sledeči:

a)    optimizacija uporabe športnih struktur z iskanjem sistema samovzdrževanja. Pri tem pridejo v poštev možnosti za namestitev na športne objekte sončnih ali fotovoltaičnih panojev za posledično znižanje stroškov vzdrževanja in racionalizacijo stroškov za ogrevanje;

b)    nadgradnja sedanjih oblik sodelovanja med občinsko upravo in društvi, da bi uprava lahko bolje ovrednotila delo predsednikov in odbornikov;

c)    zagotovili bomo dosedanjo podporo kulturnim in športnim društvom, s posebnim poudarkom za programe in pobude namenjene mladini;

d)    poimenovanje športnih objektov po uspešnih domačih športnikih.

vrednotenje slovenske identitete in sožitja

 

            Skrb za ohranitev narodne specifike naše občine v duhu sožitja in odprtosti do vseh občanov je nedvomno eden naših največjih izzivov. Zavedamo se, da se identiteta oblikuje v odnosu do drugačnega in v pozitivnem sprejemanju razlik. Prav zaradi tega si bomo prizadevali, da bodo vsi občani cenili jezikovno in narodno specifiko, ki sestavlja našo občino, kot vsestransko bogastvo in da bomo tako, z ohranitvijo naše identitete, dali pomemben doprinos širši goriški in deželni identiteti, ki predpostavlja sobivanje različnih kultur. V prvi vrsti bo nedvomno skrb za dosledno uveljavljaje slovenskega jezika in to na vseh ravneh, kot to predvideva zaščitna zakonodaja.

            V mislih imamo predvsem izvajanje: 

a)    vidne dvojezičnosti na vseh občinskih in javnih stavbah ter na vseh občinskih cestah;

b)    grajenje medobčinske prevajalske mreže, ki naj bi zajamčila polno rabo slovenščine v javni upravi, brez dodatnih stroškov;

c)    dosledno izvajanje zaščitne zakonodaje na podlagi državnih zakonov 38/01 in 482/98 ter deželnega zakona 26/2007.

            Pojem sožitja razumemo tudi v luči konstruktivnega in učinkovitega čezmejnega sodelovanja s sosednjimi občinami, da bi se med sabo še bolje spoznali in nadgradili vsestransko mrežo odnosov na vseh družbenih področjih. To stvarnost bomo skušali tudi tržno izkoristiti, kot našo enkratno specifiko. V tem smislu si bomo prizadevali za:

a)    načrtovanje skupne turistične ponudba z občino Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica;

b)    učinkovitejše črpanje sredstev iz evropskih razvojnih programov.

 

 URBANISTIKA IN JAVNA DELA

 

Problem urbanističnega načrtovanja in vzdrževanja javnih objektov je tesno vezan na  grajenje konstruktivnih odnosov z deželo FJK, kar  je bilo vse do danes neizkoriščeno. Samo na tak način lahko pričakujemo, da bomo v sedanji zahtevni politični in upravni situaciji dosegli potrebna sredstva za primeren urbanističen razvoj in nemoteno izvajanje javnih del. V tem smislu nameravamo upravi Dežele FJK predstaviti več letni načrt strateških investicij, ki naj bi predvidevale:

a)    redno vzdrževanje občinskega cestnega omrežja;

b)    ureditev neasfaltiranih občinskih cest;

c)    postopno namestitev javne razsvetljave s tehnologijo led, kar bi omogočilo zmanjšanje električne uporabe;

d)    dokončna ureditev dostopa v novo cono PIP;

e)    razširitev odseka ceste Vrh-Ušje v luči turističnega razvoja tega območja;

f)     ureditev krajevnih pokopališč, predvsem tam, kjer je razpoložljivega prostora najmanj.

 

Glede javnih del se bomo zavzeli za dokončanje že začetih posegov. V mislih imamo že začeta javna dela za Butkovičevo hišo in kotalkališče na Peči, predvsem pa postopek gradnje za obrtno cono PIP.

Obenem nameravamo izdelati dokončni organski načrt storitvenega centra v Sovodnjah na današnjem področju banka, kasarna orožnikov, vrtec, novi vrtec in kulturni dom.

 

V vaseh sovodenjske občine so potrebni sledeči posegi, za katere se bomo prizadevali, da bodo izvedeni:

a)    v Sovodnjah: popravilo pločnikov na Prvomajski ulici, ureditev dostopa na nogometno igrišče in parkirišča nasproti telovadnice; ureditev parka in rekreacijske površine na področju bivšega nogometnega igrišča, z namestitvijo igral za otroke; ureditev igrišča na mivki v rekreacijskem parku;

b)    med vasmi Peč in Rupa je potrebno urediti primerno in varno peš pot;

c)    na Vrhu je potrebno urediti ob šolski stavbi večnamensko parkirišče;

d)    v Gabrjah je potreben obnove odsek pokrajinske ceste, ki gre od vaškega trga do državne ceste v smeri Rupe, za kar bomo spodbujali Pokrajino Gorica, da to čimprej izvede; aktivirali se bomo, da bo urejen trg pred župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja;

 

 

Sovodnje ob Soči, 11. april 2014

Deli