Slovenska skupnost jemlje na znanje razplet dogajanja v SSG z veliko zaskrbljenostjo.
Ob spoštovanju legitimnih izbir krovnih organizaciji je potrebno poudariti, da
je imenovanje novega predsednika SSG spremljal dogodek, ki bi lahko imel zelo
negativne posledice za samostojnost naše skupnosti in njenih ustanov, zlasti še
kulturnih.
Statut SSG določa, da predsednika predlagajo tri slovenske ustanove, ki so
članice skupščine SSG, se pravi SKGZ, SSO in Društvo Slovensko Gledališče. Ostale
članice, se pravi javne ustanove (Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst) pa
naj bi predlog le vzele na znanje in torej potrdile. Tovrstno pravilo sloni na
načelu, da je potrebno zagotoviti neodvisnost slovenskih ustanov pred pro
tempore politično sliko krajevnih uprav, saj bi lahko slednja bila tudi
negativno opredeljena.
Žal se tri slovenske organizacije niso uspele dogovoriti za skupnega
predsednika in poraja se utemeljen sum, da je kdo na to tudi stavil.
Nesložnosti treh slovenski članov je sledilo tolmačenje s strani predstavnikov
krajevnih uprav, ki je tehtnico konsenza večinsko prevesilo
na kandidatko SKGZ. Glas javnih uprav je tako bil odločilen in presekal vsako
možnost iskanja dogovora med tremi slovenskimi člani. Skgz se je očitno
odločila, da težavnejše iskanje soglasja med Slovenci zamenja s poceni
lobiranjem pri trenutnih političnih prijateljih v javnih ustanovah, kar
predstavlja prvi tak precedens, ki zahteva pojasnila. Preseneča tudi, da je
Skgz kar naenkrat zahtevala ‘rotacijo’ predsedniške funkcije v SSG že po enem
mandatu, ko pa jo prav nič ne moti, da za krmilom Glasbene matice, Narodne in
študijske knjižnice, Zadruge Primorski dnevnik, njenega založniškega podjetja
Dzp-Prae in dolgo bi lahko še naštevali po več mandatov nemoteno sedijo več ali
manj isti ljudje. Da ne govorimo o ustanovah bolj gospodarskega značaja, kjer
kljub določeni stabilnosti v vodstvenem kadru že dalj časa kar zaznavno poka po
vseh šivih: družba Dom prodaja nepremičnine, ki jih je bila podedovala od
boljših časov, Tržaška knjigarna je v likvidaciji, Kmečka zveza se seli v nove
prostore zaradi previsoke najemnine (družbe Dom), zgodvinski tiskarni v
Montecchijevi ulici grozi zaprtje ali prodaja, itd. Tudi o uspehih goriške
finančne družbe je dalj časa žal slišati bolj malo. Ali se vse to spreminja v
revanšo na polju kulturnih ustanov?
SSk ocenjuje dogodek v SSG kot hudo nespoštovanje neodvisnosti kulturnih
ustanov naše narodne skupnosti ter dinamik in dogovarjanj, za katere morajo
biti v prvi vrsti pristojne manjšinske ustanove. Vodstvo Skgz je že več dni
pred občnim zborom SSG postalo gluho na vsako vabilo k dogovarjanju in naposled
le sporočilo ime svoje kandidatke.
Nesprejemljivo je pri vsem tem tudi zadržanje Društva slovensko gledališče, ki
je nastalo kot odraz obeh krovnih organizacij, nakar je
njegov predsednik Adriano Sossi, član Skgz in upravitelj v njenih podjetjih,
milo rečeno potegnil le z eno. Sprašujemo se, kdaj so statutarni organi Društva
o tem sklepali, kdaj je imelo društvo svoj zadnji občni zbior in kdaj zadnjo
sejo upravnega odbora. Vprašanja so seveda
retorična. Ni pa retorično dejstvo, da je finančne tegobe Društva prav pred
meseci rešila Dežela z mastnim prispevkom, brez katerega bi Društvo niti ne
sedelo za mizo skupščine SSG.
Pri SSk se zato sprašujemo, ali bo razkazovanje mišic v senci političnih
botrov postalo za Skgz praksa za reševanje nesoglasji med krovnima
organizacijama. Tokrat je šlo tako in razplet gotovo ne bo koristil ugledu in
tudi ne podpori našemu gledališču, ki bi, nasprotno, še kako potrebovalo
usklajeno in odgovorno nastopanje vseh komponent naše narodne skupnosti. Radi
bi verjeli, da je šlo le za sporsljaj, ki ga le kot takega lahko presežemo.
Žaljenje in obrekovanje predsednika SSO pa žal kaže prav nasprotno. Zanimivo je
tudi, da se nihče ni čutil dolžan zahvaliti se dosedanji predsednici, ki je tri
leta požrtvovalno, strokovno in nesebično vodila gledališče. Naj bo zato vsaj
slovenski stranki dovoljeno, da se ji zahvali in po svoje tudi opraviči za
tragikomedijo, ki ni bila vredna odra slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Stranka Slovenska skupnost ponuja sodelovanje in odkrito ter pošteno
dogovarjanje, kar pa zahteva enako naravnane sogovornike. Hočemo verjeti, da
jih ne bomo pogrešali.
Trst, 12. Februar 2014 SSk – Slovenska skupnost
Deželno tajništvo