Kanalska dolina lahko ima tudi danes še posebej aktualno in zanimivo vlogo. Njena geografska lega, ki se razteza med furlansko nižino, Slovenijo in Avstrijo ji daje poseben “evropski” pečat, bogata pa je tudi iz vidika jezikovne in kulturne raznolikosti svojih prebivalcev. To specifičnost je treba razvijati in spodbujati, začenši z učenjem manjšinskih jezikov v šolah.
O tem je tekla beseda na srečanju, ki je bilo pretekli četrtek med predstavnikoma slovenske in nemške narodne skupnosti iz Kanalske doline in podpredsednikom Deželnega sveta Igorjem Gabrovcem iz vrst Slovenske skupnosti, deželnim svetnikom Stefanom Ukmarjem (PD) in prav tako demokratom Francom Codego, ki je sicer predsednik pristojne komisije v Deželnem svetu. Slovenska kulturna delavka Anna Wedam in predsednik društva nemške skupnosti Alfredo Sandrini so deželnim predstavnikom uvodoma povedali, da se v zadnjih letih med ljudmi vse bolj uveljavlja prepričanje o pomenu večjezičnosti in da so to načelo že prepričano sprejele tudi tamkajšnje javne uprave in šole. Večstopenjski šolski zavod Ingeborg Bachmann namreč že več let uspešno ponuja učenje slovenščine in nemščine. Žal gre za projektne pobude, ki so kot take vezane na trenutno razpoložljivost finančnih sredstev, ta pa so vsekakor nezadostna. V teh letih so to vrzel dopolnjevala slovenska društva, Občina Naborjet in tamkajšnja Gorska skupnost vendar prav bi bilo, da bi se temu našla trajnejša in bolj gotova podpora. Wedamova in Sandrini sta prisotnim tudi orisala vsebino dveh resolucij, ki sta ju soglasno sprejela občinska sveta Trbiž in Naborjet. Oba dokumenta navajata temeljna načela in zakonske obveze v zvezi z zaščito, ohranjanjem in razvijanjem priznanih jezikovnih in manjšinskih skupnosti v deželi FJk, posebej pa se sklicujeta na potrebo po učenju jezikov v šolah. Slednje zelo spodbuja spoznavne sposobnosti učencev in jim izboljšuje jezikovne zmogljivosti. Vsi sogovorniki so si bili tudi edini ob ugotovitvi, da ima poznanje jezikov sosednjih držav močan čezmejni povezovalni učinek, ob tem pa je lahko tudi zelo koristna prednost pri zaposlovanju. To je še kako pomembno, saj bi zaposlovanje v bližnji Sloveniji ali Avstriji dovoljevalo družinam, da ostanejo v Kanalski dolini, ki je sicer zaradi izseljevanja vse bolj osiromašena.
Srečanje se je zaključilo z obvezo, treh deželnih svetnikov, da v najkrajšem času evidentirajo potrebna sredstva že za začetek letošnjega šolskega leta. »Dolgoročno pa je rešitev v tem, da v Kanalski dolini ustanovimo popolnoma trojezično šolsko ustanovo« je ob zaključku srečanja poudaril podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec.