2. poletna univerza: poti neodvisnosti za Sardinjo

Avtonomija in tudi neodvisnost narodov sta temeljni načeli, na katerih se mora razvijati sodobna razvojna pot v sklopu Evrope in še posebej Evropse Unije. Ravno EU si ne more privoščiti, da so glavne odločitve oddtujene državljanom in se preselijo v sobe bruseljske administracije. Isto naj velja tudi za posamezne države članice EU, v katerih živi veliko narodov in jezikovnih skupnosti, ki so ravno pri upravljanju lastnega teritorija in javnih uslug najbolj odrinjeni. Potrebno je obrniti perspektivo in graditi na avtonomiji teritorijev, pri čemer ima pomembno vlogo davčna politika. To je bila rdeča nit, ki je povezovala 2. poletno univerzo Evkropske svobodne zveze, ki se je letos odvijala v Olbiji, na Sardiniji, v organizaciji sardinske avtonomistične stranke Partito sardo d’Azione. Posveta se je udeležila tudi stranka SSk, katero je zastopal pokrajinski tajnik za Goriško Julijan Čavdek.

Na začetku posveta je udeležence pozdravila politična tajnica Evropske svobodne zveze, baskinja Eva Bidanja, ki se je sardinski stranki zahvalila, da je sprejela letošnjo organizacijo seminarja, ki drugič poteka na italijanski tleh. Za njenim posegom je začela razprava, ki se je oredotočila na analizo in pomen avtonomije in samostojnosti za narodne in jezikovne manjšine. Posegli so sardinec in predstavnik združenja Laboratorio Gallura Francesco Sanfilippo, časnikar Antonio Moro, valdostanka Chantal Chertan (gibanje Alpe), Fabrizio Comencini (Liga Veneta repubblica) in Julijan Čavdek za SSk. Po teh posegih se je razvila živahna razprava, v katero so posegli predvsem predstavniki sardinske stranke. Avtonomija in neodvisnost sta postali že temeljni potrebi za narodne skupnosti, saj se drugače ni mogoče uspešno zoperstaviti posegom s strani centralnih oblasti, ki predvsem z velikimi javnimi strukturami negativno vplivajo na kakovost življenja. Pri tem je prišla v ospredje realnost na Sardiniji, kjer imajo težave z vojaškimi oporišči in z logističnimi povezavami s celino, ki niso v rokah sardinskih institucij. Zanimiv je bil tudi nastop Fabrizija Comencinija, ki je razvoj narodnih skupnosti predstavil v sklopu današnje gospodarske krize. Valdostanka Chertan je konkretno predstavila uspešen boj valdostancev proti izgradnji velikega upepeljevalnika v dolini Aosta. Julijan Čavdek se je navezal na izkušnjo slovenske samostojnosti in se zaustavil ob vprašanjih krčenja predstavniških teles, načrtov glede hitre železniške povezave, uplinjevalnika v Tržaškem zalivu in šibkega izvajanja institucionalne avtonomije s strani Dežele FJk. Tehten je bil tudi poseg časnikarja Antonija Mora, ki je upravičeno podčrtal pomanjkanje sardinskega jezika v javni upravi in v medijih.

Drugi dan poletne univerze je bil v celoti namenjen vprašanju prostocarinske cone za celotno sardinsko področje. Stranka PSdAZ je namreč med vztrajnimi zagovorniki, da bi morali tak ukrep čimprej uvesti, zato da bo imel otok vsaj minimalne možnosti razvoja. To je odločno podčrtal predsednik sardinske stranke Giacomo Sanna in izpostavil, da je bil že predložen zakonski osnutek, pa tudi med ljudmi na Sardiniji se širi zavest in zahteva po davčni avtonomiji.

Baskovska poslanka Lorena Lopez de Lacalle je podala zgodovinski oris prizadevanja Baskov za fiskalno avtonomijo, ki bi omogočila, da se denar baskovskih davkoplačevalcev v celoti povrne na njihov teritorij. Žal je to danes onemogočeno, saj so Baski razdeljeni med dve državi in znotraj Španije še na različne dežele. V dani situaciji Baskom ne ostane drugega kot pot do neodvisnosti: enotno, korak za korakom, do končnega cilja.

Podrobneje o predlogu sardinske prostocarinske cone je spregovoril strokovnjak Mario Carboni. Pri pravicah narodnosti se večkrat govori o jeziku in kultri, malo pa o ekonomiji. Ekonomijo pa je potrebno poznati in ji stalno slediti. Sardinsko stranko PSdA so ustanovili sardinski oficirji, ki so se vrnili iz prve svetovne vojne (t.i. sardisti). Sklicevali so se na gospodarsko avtomomijo, da bi obšli politično vprašanje in tako je nastala zamisel o posebnem davčnem sistemu za Sardijo. Danes imamo v Evropi več kot 40 prostocarinskih con, med katerimi je tudi Korzika. Za prostocarinsko cono v Sardinji pa bi bilo potrebno spremeniti deželni statut, tako da bi imela Sardinja popolno pristojnost glede davkov, kar pa mora skozi ustavni postopek.

Zadnji govornik pred razpravo je bil evropski poslanec in korzičan Francois Alfonsi. Obrazložil je stanje na Korziki in pri tem poudrail, da je turistična dejavnost požrla vso majhno obrt, ki tako dela samo, ko je turistična sezona. To obuboža korziški teritorij, ker ni več prave proizvodnje. Prihodnje generacije bodo to polačale, ker ne bodo več razpolagale z zemljo. Dežela Korzika je v tem smislu predstavila zakonski predlog, po katerem naj bi Korzičani imeli prednost pri zemljiškem lastnjenju. Sardinja in Korzika morata v prihodnje sodelovati za uveljavitev davčne avtonomije in skupaj prepričati Italijo, Francijo in Evropsko Unijo. Ta problematika namreč zadeva tudi druge realnosti, kot so otočja Azore in Baleari. Pri tem lahko pomaga Konferenca otokov v sklopu Evropske Unije.

Tretji in zadnji dan seminarja na Sardinji je bil posvečen narodni zavesti, jeziku in kulturi in vplivom novih procesov globalizacije. Najprej je s svojim referatom posegel univerzitetni prof. Michele Pinna, ki je predstavil stanje sardinščine in podal nekaj konkretnih predlogov kako naprej. Temeljnega pomena bo seveda priznanje in uporaba sardinščine v javnosti in javni upravi. Evropski poslanes Francois Alfonsi je svoj poseg osredotočil na vprašanje jezikov narodnosti, ki nimajo za seboj matične države, kar mora postati splošna evropska tema. Pri tem je citiral nekaj uspešnih modelov, kot so Quebec in Baskovske dežele. Pomembna je uporaba narodnega jezika v javnosti. To so stvari, ki jih je treba planirati dolgoročno in imeti ustrezno politično strategijo. V sklopu EU so razne usmeritve, vendar če se borimo za zaščito biodiverzitete, potem to mora veljati tudi za jezike. Žal pa kultura ni v pristojnosti EU, ker so si jo pridržale države članice. Pri tem je možna politična akcija, ker so nekatere članice EU za to temo občutljive. Med temi je prav gotovo Finska, ki je uvedla dober model za jezikovno skupnost Samijev. Poslanska skupina Efe lahko pri tem pomaga, kot je to naredila za baskovsko šolstvo.

Posanec Alfonsi je ocenil, da se je v zadnjih letih jezikovna politika EU poslabšala in tako je več narodnosti zavzelo sovražno mnenje do EU in nastala so trenja. Potrebno je imeti predloge za evropsko kulturno komisijo, predvsem ker je sardinski jezik prav gotovo evropska dediščina. V pristojni evropski skupini so že imeli nekaj posegov in narejen je bil tudi splošen dokument, ki ga je sprejela evropska komisarka za kulturo Androulla Vassiliou. Dokument bo obravnavan še letos v Evropskem parlamentu in nakazanih je bilo že nekaj sredstev. Deželne javne uprave se morajo aktivirati in zaprositi EU za potrebna sredstva, ki so namenjena tudi za obmejne narodne in jezikovne skupnosti. To predstavlja pomemben politični znak.

Jezikoslovec Diego Corraine je najprej pohvalil vložitev zakonskega predloga za spremembo deželnega statuta in vključitev sardinskega jezika. Podčrtal je, da sta dve vprašanji: politično in jezikovno. Pri tem je citiral Slovenijo, ki je imela svoj narodni jezik pred samostojnostjo. Ni mogoča neodvisnost, če ni narodnega jezika. Sardinski politiki morajo nujno uporabljati sardinščino v javnosti in političnem delovanju. Zato potrebujemo enotni sardinski jezik, oziroma t.i. LSC (limba sarda comuna). Pomembno je poenotenje vseh različic sardinskega jezika v uradni sardinski jezik. Na deželni ravni sta bila že dva poizkusa, leta 2001 in nato še 2006. Prav z raličico iz leta 2006 so že začeli s prevajanjem svetovne literaturo v sardinski jezik. Ta enoten narodni jezik bo temlj za narodno zavest, na katerem mora temeljiti težnja po sovraniteti.

2. poletno univerzo je s svojimi povzetki zaključil tajnik sardinske stranke PsdAZ Giovanni Colli, ki je poudaril, da je bila to politična šola, ki je obravnavala različne tematike na konstruktiven in demokratičen način. Še naprej je potrebno graditi nekaj koristnega za Sardinijo. Za stranko je pomembno, da doseže zakon za sardinski jezik. Tridnevni seminar pa je bil tudi trenutek za politično formacijo strankinih kadrov, da bodo bolj pripravljeni za doseganje teh ciljev.

Julijan Čavdek

 

Deli