Prejšnji teden je na italijanski politični sceni spet stopila v ospredje debata o ukinitvi pokrajin. Najprej je ustavno sodišče določilo neustavnost določil zakonskega dekreta “Salva Italia” o reformi pokrajin, nato je predsednik vlade Enrico Letta sestavil in vložil v parlament predlog ustavnega zakona, ki bo izbrisal besedo in institucijo “pokrajina” iz ustave oziroma iz ureditve italijanske republike. Predsednik Letta je izjavil, da namerava vlada izpeljati, kar je napisano v političnem programu o ukinitvi pokrajin.
V torek, 2. julija, je ustavna skupščina razveljavila vse tiste člene Montijevega zakonskega dekreta “Salva Italia” (štev. 201/2011), ki so predvidevali krčenje števila pokrajin in so jih spreminjali v drugorazredne institucije. Ustavno sodišče je črno na belem zapisalo, da ni mogoče posluževati se zakonskega dekreta za izpeljavo organske reforme javnega sistema, ker je v nasprotju s 77. členom ustave. Ustavno sodišče se je izreklo glede dveh vprašanj, ki so ju izpostavile dežele (med temi tudi dežela FJK). Sporni točki sta bili sprememba pokrajin v drugorazredne institucije in prenos njihovih funkcij na občine. 23. člen dekreta je določal, da po novem Pokrajino vodi predsednik, izvoljen od pokrajinskega sveta, pokrajinski odbor je pa ukinjen. Pokrajinski svet naj bi štel 10 svetnikov (danes jih je 24), ki bi jih izvolili svetniki občin. Ustavna skupščina je podčrtala določila 117. člena ustave, ki poverja državi kompetenco oblikovanja volilne zakonodaje in oblikovanje državnih organov ter funkcij lokalne uprave. 133. ustavni člen določa, da zakon (ne zakonski dekret) lahko spremeni pokrajinska okrožja in ustanovi nove pokrajine. Ustavno sodišče je razveljavilo tudi člene, povezane s t. i. spending review. To je tehnična obrazložitev ustavne razsodbe.
Razsodbe ustavnega sodišča niso tehnične, ampak politične narave, ker preverjajo ustavnost – tj. skladnost delovanja parlamenta, vlade in sodstva (ki se poslužujejo instrumentov, kot so zakoni in zakonski dekreti, razsodbe ipd.) z določili ustavne listine. Najpomembnejši del ustave so temeljna načela, na katerih sloni Repulika, k tem spada člen štev. 6, ki izrecno govori o manjšinah. Drugi del ustave (od 55. do 139. člena) obravnava ureditev Republike in v teh členih so točno določene kompetence in relacije, ki urejajo delovanje različnih državnih organov.
Razsodba ustavnega sodišča potrjuje pomembnost in vrednost zakonskih določil, ki jih mora oblikovati parlament in ne vladni organ. Razsodba je tudi prisilila predsednika Letto, da je pripravil akt, ki ga bo moral izglasovati parlament; videli bomo, ali se bo in kako se bo parlament izrekel za ukinitev pokrajin oz. reformo ureditve javne uprave.
Predsednica dežele Debora Serracchiani je potrdila stališče, da tako, kakor je predvideno v programu koalicije, namerava izpeljati reformo krajevnih uprav, ki predvideva ukinitev pokrajin (it. “superamento”).
Kakor podpredsednica goriške pokrajine in tudi kot članica SSk sem bila prepričano proti Monitjevemu dekretu in sem tudi zelo skeptična do izjav predsednice Serracchianijeve. Če bi prišlo do ukinitve pokrajin Trst in Gorica, bi izgubili instituciji, v katerih izvoljeni Slovenci predstavljamo in ščitimo potrebe slovensko govorečih ljudi, slovenskega ozemlja od Brd do Krasa, mimo Gorice do Trsta in v katerih smo Slovenci soudeleženi pri upravljanju ozemlja. Pokrajini Trst in Gorica sta kot prvi začeli izpolnjevati določila zaščitnega zakona štev. 38/2011 o vidni dvojezičnosti s postavitvijo dvojezičnih smerokazov, in to je bilo mogoče samo zato, ker smo Slovenci prisotni v pokrajinskih upravah.
V sedanji razmejitvi pokrajinskega ozemlja in s sedanjim pokrajinskim volilnim zakonom Slovenci dosegamo pomembne politične rezultate bodisi v Gorici kakor v Trstu. Z drugačno upravno ureditvijo in razmejitvijo bi postali bolj šibki, če ne bi imeli več istega števila političnih predstavnikov kakor danes. V sedanjem volilnem sistemu se je znala manjšina, kljub svoji politični pestrosti, pravilno vključiti v demokratični boj in je na volitvah v raznih oblikah dosegla vidne rezultate.
Reforma krajevne uprave je potrebna, ker je le-ta neučinkovita, ni namreč kos izzivom gospodarske krize in ne odgovarja potrebam ljudi, ki živijo in delujejo v letu 2013, in je zaradi tega poslednično nepravična v svojem delovanju. Pri oblikovanju te reforme, ki jo je predsednica Serracchianijeva že napovedala, mora biti manjšina soudeležena in protagonist. Danes v deželi FJK smo Slovenci v vladni koaliciji in moramo neposredno sodelovati pri oblikovanju novega sistema krajevne uprave. Potrebno bi bilo zediniti stališča glede tega med Slovensko skupnostjo in Slovenci, ki so člani italijanskih strank, zato da bi skupno in složno nastopali. Izhodiščna točka pa je člen štev. 7 (točka b) Evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih, ki določa: “Spoštovanje zemljepisnega območja vsakega deželnega ali manjšinskega jezika, da bi s tem zagotovili, da že obstoječe ali nove upravne razdelitve niso ovira za spodbujanje rabe posameznega deželnega ali manjšinskega jezika”. To pomeni, da je izris administrativnih enot neposredno povezan s spodbujanjem rabe in razvoja manjšinskega jezika. Na to načelo se sklicuje tudi sam zaščitni zakon štev. 38/2001.
Cilj skupnega nastopa mora biti zaščita avtonomije slovenske manjšine na ozemlju. Potrebno bo dogovoriti se s koalicijskimi partnerji glede instrumentov, s katerimi bo dežela FJK v reformi krajevnih uprav zagotovila prisotnost Slovencev v organih in institucijah, ki upravljajo ozemlje. V primeru, da bi prišli do nove administrativne razmejitve (npr. združitve med Gorico in Trstom) ali celo do nove ureditve (npr. po zakonu predvidene medobčinske zveze oz. združenja), moramo zahtevati, da je manjšini zakonsko zajamčena izvolitev predstavnikov vsaj na osnovi evropskega principa o olajšanem zastopstvu (kakor je predvideno za deželne volitve v FJK) in da je zajamčeno delovanje nove uprave v slovenskem jeziku.