Trinajsti člen državnega zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, ki obravnava vprašanje ureditve upravnih organov slovenske šolske mreže določa, da se pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino ustanovi poseben urad, ki ga vodi deželni funkcionar, ki ga imenuje minister za šolstvo in je med drugim pristojen za razporeditev osebja na šolah in zavodih s slovenskim ucnim jezikom. Vec kot deset let po odobritvi zakona še vedno čakamo na polno vsebinsko uresničitev upravne avtonomije za slovenske šole, ki jih, kot znano, označujejo specifične potrebe in pričakovanja. Namesto tega, tako Gabrovec, danes tvegamo celo korak nazaj v luči uvajanja najnovejših vsedržavnih varčevalnih ukrepov, ki
predvidevajo celo spojitev deželnih šolskih uradov FJk in Veneta. »Ni jasno, kako misli rimska vlada zajamčiti posebno pozornost do šolstva v slovenskem jeziku in poučevanja ostalih priznanih manjšinskih jezikov v naši deželi, ki se bistveno razlikuje od Veneta, kjer je slika slična kot drugod v državi« poudarja Gabrovec. Obenem na prvi pogled zgleda, da je rimska vlada popolnoma prezrla tudi predlog, da bi naša dežela s sprejetjem novega statuta prevzela skrb za samostojno upravljanje šolskega sistema, nekako tako kot že danes velja v dolini Aoste in v avtonomnih pokrajinah Trento in Bocen.
Do tu navedeni pomisleki in vprašanja so predmet nujne interpelacije, ki jo je danes dopoldne deželni svetnik SSk Igor Gabrovec naslovil na predsednika dežele Renza Tonda in pristojnega odbornika Roberta Molinara. »Navedeni scenarij je predmet še vedno neuradnih projekcij, vendar je nujno potrebno, da se deželna uprava odzove pravočasno in s tem od vsega začetka zašciti deželni šolski sistem tudi v luci možne reorganizacije na osnovi morebitnih novih pristojnosti« poudarja deželni svetnik Gabrovec.
predvidevajo celo spojitev deželnih šolskih uradov FJk in Veneta. »Ni jasno, kako misli rimska vlada zajamčiti posebno pozornost do šolstva v slovenskem jeziku in poučevanja ostalih priznanih manjšinskih jezikov v naši deželi, ki se bistveno razlikuje od Veneta, kjer je slika slična kot drugod v državi« poudarja Gabrovec. Obenem na prvi pogled zgleda, da je rimska vlada popolnoma prezrla tudi predlog, da bi naša dežela s sprejetjem novega statuta prevzela skrb za samostojno upravljanje šolskega sistema, nekako tako kot že danes velja v dolini Aoste in v avtonomnih pokrajinah Trento in Bocen.
Do tu navedeni pomisleki in vprašanja so predmet nujne interpelacije, ki jo je danes dopoldne deželni svetnik SSk Igor Gabrovec naslovil na predsednika dežele Renza Tonda in pristojnega odbornika Roberta Molinara. »Navedeni scenarij je predmet še vedno neuradnih projekcij, vendar je nujno potrebno, da se deželna uprava odzove pravočasno in s tem od vsega začetka zašciti deželni šolski sistem tudi v luci možne reorganizacije na osnovi morebitnih novih pristojnosti« poudarja deželni svetnik Gabrovec.
Trst, 7. novembra 2012