Evropska slavistična stroka je že od nekdaj brez vsakega dvoma sklenila, da spada rezijanščina v sklop slovenskih primorskih narečij in s tem zaseda polnopravno mesto v kulturni etnični zakladnici slovenskega naroda. Na isti valovni dolžini je bil državni in deželni zakonodajalec, ki je zaščito, razvoj in promocijo rezijanščine zaupal zakonom, ki ščitijo in promovirajo slovensko manjšino v FJk. Po zaslugi tega so tako slovenske organizacije in ustanove kot tudi krajevne javne uprave v vseh teh letih izvedle in financirale celo vrsto projektov, ki so spodbujali ohranjanje in spoznavanje rezijanskega jezika, kulture in tradicij. Enako se je zgodilo s finančnimi sredstvi iz državnega proračuna Republike Slovenije.

Vse to je popolnoma odvezano od pojmovanja osebne narodne pripadnosti, ki je stvar vsakega posameznika, ki je svoboden, da se ima za Slovenca, Italijana, Furlana ali tudi preprosto Rezijana. Zato ne morem ne obžalovati izvajanja kolege Paola Menisa iz vrst Demokratske stranke, s katerim delim članstvo v skupni deželni svetniški skupini. V tem smislu je izpadel bistveno bolj modro odgovor odbornika Elia De Anne (ta se je dosledno skliceval na veljavna zakonska določila v korist rezijanščine slovenskega izvora) kot pa vprašanje svetnika Menisa, ki je izhajal iz trditve, da »Rezijani niso slovensko prebivalstvo« in se zato zgražal nad pismom slovenskega generalnega konzula v Trstu Dimitrija Rupla. Ta je po Menisovem mnenju kriv, da si je upal izjaviti, da Rezijo označuje prisotnost avtohtonega slovenskega prebivalstva. »V Reziji živi rezijanska manjšina, ki zahteva priznanje lastnega jezika, kulture in tradicij, ki se razlikujejo od slovenske narodne manjšine« je še poudaril Menis.

Njegovo izvajanje žal izpade zelo neodgovorno zlasti v času, ko so kulturni delavci v Reziji že vrsto let v primežu novega vala hudih pritiskov. Odbornik De Anna je zadržanje slovenskega diplomatskega predstavnika dr. Rupla označil kot »legitimno in skladno z zakonskimi določili in upravnimi akti, ki so jih sprejele najvišje italijanske državne institucije«.

Začetka septembra 2010 smo bili v Reziji s poslancem Ivanom Strizzolom, evropsko poslanko Deboro Serracchiani in deželnim svetnikom Sandrom Della Meo (vsi trije iz vrst DS) in tam skupaj izrazili podporo in solidarnost Rezijanom in njihovim prizadevanjem za kulturni in gospodarski razvoj doline pod Kaninom. Verjamem, da je to pravo lice Demokratske stranke, s katero hočemo tudi kot slovenska stranka sodelovati v duhu uveljavljanja osnovnih načel pravne države, strpnosti in sožitja.