Pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Peter Močnik razmišlja v Primorskegem dnevniku in Slomediji o vprašanju zastopanosti in predstavništva Slovencev v izvoljenih organih državnih in krajevnih institucij italijanske javne uprave.
“Sandor Tence je v današnjem uvodniku hvalevredno opozoril na težavo, na katero je Slovenska skupnost opozorila že pred meseci, ko je na deželnem upravnem sodišču v Trstu vložila tožbo proti rezanju rajonskih svetov v Gorici. Pred tem smo v stranki večkrat opozorili, da vsako rezanje demokratično izvoljenih teles katerekoli vrste brez zagotovljenega predstavništva manjšine, gre v škodo manjšinskemu zastopstvu, ki se tako stalno krči.
Podoben problem je nastal, ko je italijanska oblast ob prihodu v Trst spremenila volilni zakon za pokrajino in je onemogočila izvolitev slovenskih svetnikov ter tudi, zakaj ne, slovenskega predsednika, saj je podarila volilcem iz tržaške občine ogromno premoč in je s tem zasenčila razlike med občino in pokrajino. To pravilo je, spet na pobudo SSk, že leta 1995 razveljavilo ustavno sodišče.
Že takrat se je to novico skušalo utišati in so ostale politične sile označile to zmago za Slovence kot nekaj manj pomembnega. Od takrat pa imamo Slovenci, ob zmagi koalicije, v kateri smo večinsko zastopani, a tudi v opoziciji, res lepo število predstavnikov, medtem ko jih je bilo prej samo par. Resnici na ljubo v prejšnjem mandatu tržaške pokrajine jih je bilo več, a so ob zadnjih volitvah bile kandidature v koalicij različno postavljene in je bilo tokrat izvoljenih manj Slovencev.
Tudi ko je SSk vložila tožbo zaradi ukinjanja rajonskih svetov v Gorici, so nas v koalicij gledali malo po strani, češ, ti ne marajo varčevanja v krizi in hočejo naprej privilegije za manjšino. Glavni problem, ki smo ga jasno izpostavili ni bil „rajonski svet za vsako ceno“, a koliko Slovencev manj bo izvoljenih in kaj to pomeni za manjšino.
Se zdi slučaj, da parlament se ni dotaknil dežel, kjer živijo tiste narodne manjšine, ki jih Italja bolj spoštuje kot našo? Resnici na ljubo, tiste manjšine so se od začetka kot en mož postavile proti rezanju, medtem ko smo pri nas „bolj sveti kot papež“ in se vsi naprezamo, da bo Italija štedila tudi na naš račun: v šolskem sistemu, v politiki in še kje drugje. Tudi pri rezanju pokrajin so ostale politične sile, s slovenskimi komponentami vred, vse navdušene, da se jih ukine. Potem ko smo zgubili desetine milijonov iz zaščitnega zakona, ker italijanska vlada ni izdala ustreznih izvršilnih norm in je bil zaradi tega zaščitni zakon neuresničen v marsikateri točki. Ali ni Italija naš dolžnik za te zneske? Jih bomo zahtevali vsi skupaj enotno, ali bomo mi skrbeli za blagajno, iz katere se iztekajo neverjetne količine denarja, saj so samo „feštini“ v deželi Lazio v enem letu stali več kot to, kar manjšina potrebuje za preživetje v letih? Eno je varčevanje, ki je krepost, drugo je rezanje samemu sebi potrebnih vrednot. Nekaj pokončnosti ne škodi.
Iz istih razlogov ni slučaj, da imata Južna Tirolska in Dolina Aosta dvojezični naziv v ustavi, naša dežela pa ne. Slovenske manjšine ni v imenih itaijanskih dežel. Pa je Illy dal celo štirijezični napis na Oberdankov Trg!
V tožbi za rajonske svete smo izpostavili zahtevo po preverjanju ustavnosti deželnega zakona, ki je rezal ta izvoljena telesa prav zaradi kršenja obstoječe zaščite manjšine, v pravicah, ki jih je preko rajonskih svetov uživala in v političnem zastopstvu.
Isto bomo izspostavili za pokrajine, če ne bo zadovoljive rešitve za manjšino. In tudi za deželo se postavlja sedaj isti problem. Celo v ustavnem zakonu. Podobne spremembne pa ne smejo nastati brez soočanja z manjšino. Evropska okvirna konvencija za zaščito manjšin in evropska listina o krajevnih samoupravah to prepovedujeta.
Po uvodniku Primorskega dnevnika bi bilo dobro, da se vsa manjšinska politika trezno in resno izpraša in razmisli o politični usodi Slovencev v Italiji.
Slovenska skupnost to že dela in je na taka soočenja vedno pripravljena.”
Peter Močnik