Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje ustanovitev vladnega omizja za vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki predstavlja zanimiv precedens v odnosih med našo skupnostjo in rimsko vlado. Zasluge nosi predvsem slovenska diplomacija, ki je po dolgotrajnem in vztrajnem delu, uspela manjšini zagotoviti možnost direktnega soočanja z italijansko vlado. Posebej je to pomembno danes, ko so se po predolgem komunikacijskem mrku z vladnimi krogi problemi kar pošteno nakopičili in gredo od perečega finančnega vprašanja, vprašanja bodočnosti slovenske šole v Italiji, preustroja sistema javne uprave pa vse do snujoče se volilne zakonodaje, ki mora nujno upoštevati določilo zaščitnega zakona glede slovenskega zastopstva v državnem parlamentu.

Posebno kritičnost ta trenutek predstavlja finančno vprašanje. Slovensko skupnost skrbi finančna situacija, ki se je ustvarila zaradi neopravičljive zamude pri izplačilu letošnjega prispevka manjšinskim organizacijam. Končno pa smo le prišli vsaj do jasne slike stanja. Predstavnica finančnega ministrstva je na rimskem omizju podčartala tudi odgovornost deželne uprave FJk, zato je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec od predsednika Tonda in pristojnih uradov že zahteval uradna pojasnila. Že danes pa je jasno, da je sredstev bistveno manj kot doslej. Naj navedemo nekaj številk, ki izhajajo iz proračunskih dokumentov države in dežele: od začetno predvidenih € 8.822.490 na treh postavkah zaščitnega zakona, se danes menda nahajamo na vsoti 6.900.000 euro. Pri tem moramo upoštevati, da bo od tega Dežela predvidoma odtrgala 400.000 euro, ki jih je manjšini izplačala leta 2011, še preden je država postavko retroaktivno oklestila. Po tem zapetljaju je Dežela sklenila, da bo prispevke vnaprej izplačevala le v trenutku, ko bo rimsko finančno ministrstvo dokončno (in nepovratno) določilo skupno višino prispevkov. Izračun tako privede do skupnega primanjkljaja v višini preko 2.300.000 euro. Od omenjenih treh postavk finansiranja zaščitnega zakona so pričakovanja slovenskih organizacij seveda usmerjena pretežno v tisto, ki neposredno zanima financiranje njihovih pobud in dejavnosti: od (začetnih) približno € 5.300.000, naj bi vlada v kratkem sprostila le »predujem« v višini približno € 3.000.000,00. Kaj bo z razliko pa zaenkrat ostaja neznanka in bojimo se, da bo le intervencija iz Slovenije, tako kot doslej, odločilno vplivala na italijansko vlado, da bodo manšinske organizacije vendarle prejele sredstva v običajnem obsegu. Država je na račun nespoštovanja zaščitnega zakona v desetih letih na naš račun privarčevala približno 28 (!) milijonov euro in od teh je menda le še slabih 6 milijonov nekje lebdečih in torej vsaj teoretično uporabnih.  Do tu številke, ki so jih deželni uradi, po pojasnjilih v Rimu, potrdili svetniku Gabrovcu. Prav je da je naša javnost o dejanskem stanju tudi v celoti obveščena. 

Slovenska skupnost ugotavlja, da je, objektivno gledano, slovensko politično zastopstvo v Rimu prešibko  – pri tem ne gre za pavšalno kritiko senatorki, temveč za ugotovitev stanja nemoči in kaosa, ki ta čas vlada v Rimu – da bi samo kljubovalo finančnemu in drugim izzivom.

Pred dnevi umeščeno vladno omizje je dobrodošlo, zaradi ozkih časovnih rokov pa ne bo uspelo pravočasno rešiti vseh perečih odprtih vprašanj. Med temi je predvsem aktualno vprašanje volilnega zakona, ki mora zaobjeti tudi določila glede zastopstva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu.

Slovenska skupnost zato računa, kot doslej, na aktivno podporo in intervencijo Republike Slovenije, saj so zaščitne norme vezane tudi in predvsem na mednarodne dogovore. Finančna kriza pesti tudi Slovenijo, kljub temu pa je slovenska vlada ohranila dosedanji nivo finančnih dotacij in druge oblike aktivne zaščite za italijansko in madžarsko manjšino. To dejstvo predstavlja pomemben argument tudi v medvladnih pogovorih z Rimom.

 

Slovenska skupnost – Deželno tajništvo

Zbirna stranka Slovencev v Italiji

Trst, 28. septembra 2012