Deželna politika ne počiva niti poleti, kar je lahko seveda spodbuden podatek. Obenem pa tako lahko gredo zadeve mimo javnosti tudi manj opazno.
V komaj objavljenemu deželnem uradnem listu najdemo tudi omembo odloka št. 1398 z dne 2/8/2012 o preustroju deželne šolske mreže.

Čeprav smo že v preteklem šolskem letu bili podvrženi združitvam in to ne zaradi zakonske obveze, ki bi prihajala s strani države, ampak zaradi politične odločitve na krajevni ravni, se tu pripravlja nov poseg, ki zgleda, da sicer ni namenjem slovenskim šolam.

Nič se torej ne dogaja v naglici, tenveč postopoma – samo naše šolstvo je bilo podvrženo naglici: nam smo v par letih združili več šol, med temi v ogromno in nepregledno večstopenjsko ravnateljstvo na Opčinah, še prej svetoivanska ravnateljstva in nato dolinski ter nabrežinski, ne da bi s tem kaj pridobili v zameno: ne dvig kakovosti šolske strukture, saj ni bilo nobene obnove šolskih stavb (Sv. Ana, Opčine, Prosek …); slovenski vrtci v Trstu so še vedno pd okriljem občine in ne države kot so pa osnovne in srednje šole; za večstopensjsko – torej eno – šolo pride manj denarja kot je bilo prej za dve šoli; nismo bili deležni dodatnih storitev, npr. slovenske različice italijanskega “SIS” ali vsaj osebja z znanjem slovenskega jezika za predčasni prihod; smo pa utrpeli izgubo še kar lepega števila delovnih mest ravnateljev in vodji uprave. Pri tem bi opozorili, da brisanje trenutno praznih mest je konkretna izguba delovnih možnosti za nove osebe, verjetno mlade, torej dejanska izguba delovnih mest. Tako tudi mesta ravnateljev, ki se upokojio: novih namesto njih ne bo nikoli več. Povrhu so udarili še po pomožnem osebju in po potrebah tajništev, saj jih je skupno manj kot prej. Slovenske večstopenjske šole pa so veliko bolj razčlenjene kot italijanske in zato ne smejo zanje veljati pravila, da je osebje vezano na število vpisanih. Za manjšinske šole kot take podobno pravilo ne bi smelo veljati. V krizi je izguba delovnih mest stvar, ki se nam zdi zelo huda

Med drugim je zanimiv podatek, da bo Opensko ravnateljstvo štelo več učencev in dijakov kot jih je sploh predvidenih za šole na goratih ali manjšinskih območjih. Je bila potrebna in koristna taka naglica?

In zopet bomo tu postavili predlog Slovenske skupnosti o ravnateljstvu na Proseku: predpisi govorijo o združitvi šol, koliko in kako pa se prepusti odločitvi krajevnih uprav, ki šole preuredijo. Obenem se izrecno ne omenja, da se zreducira tudi število ravnateljstev oz. ravnateljev. To naj bi sledilo. Večstopenjska šola pomeni ukinitev dveh ravnateljstev, torej samostojnih šolskih struktur, ki niso več avtonomne: to je vsebina upravnega ukrepa. Verjetno bi lahko tudi sami ohranili ravnateljska mesta na podlagi Londonskega sporazuma, ki določa katere slovenske šole se morajo ohraniti ter z njim povezanih norm, ki določajo poseben postopek za ukinjevanje teh šol.

In že bi lahko ponovno imeli na Proseku ravnateljstvo, ki bi skrbelo za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo na zahodnem delu Krasa. Rešitev je mogoča, saj je stvar politične volje krajevnih uprav, čeprav zgleda, da zvonimo nekako po toči, na prihod toče pa smo že prej opozorili. Nekaj iztržiti v korist slovenske šole pri tako hudem žrtvovanju delovnih mest in struktur ne bi smelo biti nemogoče.
Resno moramo pa jemati navodilo novega deželnega načrta za šole, da se ne more ustanavljati novih smeri na višjih srednjih šolah, ki se nahajajo v glavnem mestu pokrajine. Za nas je taka odločitev lahko usodna, ker prepreči vsako prilagoditev ali razvoj naše šole v bodočnosti. Ali so v tem primeru na Slovence “pozabili”? Ali spada tudi to v načrt o katerem se že na veliko govori tudi v slovenskih krogih, o združitvi tudi višjih šol, torej ukinitvi samostojnih slovenskih višjih srednjih šol?