V ponedeljek 3. septembra je prvič po poletnem odmoru zasedala goriška sekcija SSk. V uvodnem delu je koordinator Bernard Špacapan podal analizo trenutnega političnega stanja na goriški občini. Prisotni člani so nato številna aktualna vprašanja podrobno preučili.

Goriška sekcija SSk je odločno potrdila pomen obstoja Pokrajin. Utemeljitev tega sloni na važni vlogi pri nudenju številnih uslug na teritoriju in na izvajanju določil zaščitne zakonodaje, v prvi vrsti kar se tiče slovenskega predstavništva v izvoljenih organih.

Goriški člani SSk so z zadovoljstvom pozdravili vložitev dnevnega reda, ki zadeva uporabo slovenščine v goriškem občinskem svetu. Na tem pa je potrebno še veliko vztrajnega dela, da ne gre stvar v pozabo. Župan Ettore Romoli se temu ne more in ne sme izogibati.

V Gorici se že močno poznajo posedice ukinitve rajonskih svetov. Postopek priziva gre svojo pot in pričakuje se datum vsebinske obravnave, ki ga mora določiti deželno upravno sodišče. Med tem pa je potrebno, da bi vaške skupnosti čimprej ustanovile področna združenja in prevzela uporabo prostorov, kjer so imeli rajonski sveti svoj sedež. To je še posebno pomembno za Štandrež, Podgoro in tudi za Sv. Goro-Placuta, ki je med drugim vzdrževala pomembne stike s krajevno skupnostjo v Solkanu.

Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje reke Soče. V poletnem času je bilo precej govora o morebitnem novem jezu pri Podgori, da bi se omililo posledice suše. Walter Bandelj in Mario Brescia sta poročala o poteku t.i. »Laboratorio Isonzo«. Predvsem je bilo podčrtano, da se je ta forum jasno izrekel proti gradnji jezu, ki bi za okoliški prostor predstavljal več kritičnih točk. SSk je mnenja, da je potrebno Sočo in njen okoliš predvsem zavarovati, ker predstavlja enkratno in vsestransko bogastvo. Nepremišljeno izkoriščanje tega naravnega vira ne pride v poštev.