V pristojni deželni komisiji se je danes uradno pričela obravnava zakonskega osnutka o zaščitenem poreklu Prosecco. Zakonsko besedilo, ki nosi zaporedno številko 205, je sicer obširnejše narave, saj obravnava razvojne smernice kmetijskih dejavnosti in podeželja v celotni tržaški pokrajini, od Milj do Devina in od obmorskih paštnov vse do kraških obronkov vzdolž državne meje s Slovenijo. Zakonski predlog je postal vse od svoje predložitve tarča napadov in kritik nekaterih precej integralističnih krogov samozvanih okoljevarstvenikov, ki pa ostajajo k sreči precej osamljeni. Slednji, so prikazali devet tržaških deželnih svetnikov (iz najrazličnejših političnih vrst), ki so podpisali zakonski predlog, skoraj kot bandite,  ki naj bi s svojim početjem ogrožali okoljsko ravnovesje kraške pokrajine. V svojih izvajanjih so pozabili ali namenoma izpustili dva bistvena aspekta, začenši s tem, da deželni zakon sprejema praktično v celoti obveze, ki so jih 18. aprila 2010 sprejeli Dežela, Ministrstvo za kmetijstvo, kraški Konzorcij vina in vse stanovske organizacije.  Poleg tega, zakonski predlog odgovarja neutrudnim in glasnim pozivom kmetijskega sveta, ki je na Tržaškem danes eden redkih sektorjev, ki še kažejo na pozitiven trend v okviru splošne gospodarske krize. V našem kmetijstvu je trenutno angažiranih veliko mladih, ki s podjetniškim pristopom že več let delajo pomembne investicije v razvoj in kvaliteto svojih pridelkov, kar jim je že prineslo veliko število nagrad in priznanj tako na krajevnem kot tudi na državnem in mednarodnem nivoju. Visoko kvalitetno vinarstvo, oljkarstvo, sirarstvo in z njimi tudi vsi ostali pridelki s kraških domačij se izredno dobro skladajo s turistično vokacijo Trsta in njegovega zaledja.

Tisti, ki napada in se zgraža nad upravičenimi pričakovanji in zahtevami domačih kmetovalcev pozablja, da je lepota Krasa taka, kakršno imamo danes, predvsem sad trdega dela naših prednikov, ki so ga znali usklajevati s spoštljivostjo in ljubeznijo do svoje zemlje. Kras je torej edinstveno okolje, iz katerega je človek znal med skalovjem in nerodovitno gmajno iztržiti vsak centimeter dragocene prsti.

Naš namen je torej, da s tem specifičnim zakonom utrdimo obveze iz protokola o Proseccu in vpeljemo deželno upravo v tako delovanje, ki naj bi spremljala naše kmetijstvo in ne mu metala polena pod noge, ga spodbujala ne pa morila. V ta okvir lahko spada tudi novi izris območij s posebno zaščito ali izdelava takih pravilnikov, ki so po meri za »herojsko kmetijstvo«. Vse ostalo je zgolj besedičenje, ki ponavadi nastaja najraje pri tistih, ki so jim dane udobne in gotove službe, nimajo pa pojma o tem, kaj pomeni trdo in večkrat nehvaležno kmetovanje, še toliko bolj če je to na Krasu.