Andrej (Slavko) Uršič je bil politik in časnikar, rojen 17. oktobra 1908 »pri Jeronovih« v Kobaridu. 31. avgusta 1947 je bil ugrabljen in izginil neznano kam. Bil je drugi izmed sedmih otrok trgovca Antona, ki je bil svojčas starosta Sokola in kobariški župan, in Amalije Volarič iz Robiča (vir: Primorski slovenski biografski leksikon).

31. avgusta letos je minilo 65 let, kar je jugoslovanska politična policija blizu rojstnega Kobarida ugrabila časnikarja in politika Andreja Uršiča, ki se je kot primorski emigrant uveljavil v ljubljanskem krogu mlajših liberalnih časnikarjev in politikov. Po vojni se je umaknil na Koroško in nato v Italijo. V Gorici se je pridružil pobudnikom samostojne politične stranke SDZ (Slovenske demokratske zveze). V sklopu SDZ je skupaj s Poldetom Kemperletom postal urednik tednika »Demokracija«, ki je začela izhajati v Gorici 25. aprila 1947 (Vir: Ivo Jevnikar, Ob 65-letnici ugrabitve, Knjižnica Dušana Černeta, Trst 2012).

Ugrabitev je imela velik odmev, SDZ se je obrnila tudi na Varnostni svet OZN, da bi dosegla njegovo osvoboditev. Uršičeva mati je pisala predsedniku Josipu Brozu – Titu in povosodnemu ministrstvu. Odgovor je bil, da se njen sin ne nahaja na področju Jugoslavije. 22. marca 1990 je stranka SSk zaprosila Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Ljubljani, da bi ugotovil zakaj in kako je prišlo do Uršičeve ugrabitve in smrti (Vir: Primorski slovenski biografski leksikon).

Julijan Čavdek