Uresničilo se je točno to, kar je slovenska stranka napovedovala, sicer izgubo štirih delovnih mest za sluge: dva v združeni šoli v Nabrežini z devetimi stavbami in 333 učenci, eno v združeni šoli v Dolini z osmimi stavbami in 359 učenci, in eno v združeni šoli na Opčinah, ki bo prava „pošast“, saj bo štela 13 stavb in 604 učencev. Kdo bo odpiral vrata šolskih stavb in skrbel za varnost med poukom? Ravnatelji? Učno osebje? So to njihove primarne vzgojne ali didaktične naloge?

Na vseh italijanskih šolah se izgubita skupno dve mesti slug, kar pomeni preko 200% nesorazmerje v škodo manjšinskih šol.

Ob tem je seveda tudi izguba treh mest šolskega ravnatelja in treh mest ravnatelja uprave.

Izgovor, da saj se nekateri upokojijo, zato nihče ne bi smel biti ob službo ali da so itak nekateri krili več mest je brez zveze, saj tako krčenje pomeni, da šest mladih slovenskih kadrov bo ostalo brez možnosti zaposlitve.

Ob tem pa ni še rešena možnost krčenja šolskih tehnikov, ki bi morali, če nimajo polnega urnika na isti šoli, slediti raznim šolam, z vsemi težavami, ki bi jih s tem povzročali za urnike, pouk, kvaliteto dela.

Ko bi se vsi slovenski politiki in upravitelji trdno postavili v bran slovenskih šol in zahtevali, da se ob spremembah šolske ureditve najmanj ohranijo delovna mesta in druge storitve, ki jih že desetletja pogrešamo, v škodo kvalitete naših šol, bi to tudi dosegli. Nas pa vsi učijo, kako moramo „varčevati“, ne vemo v čigavo korist, saj je manjšina zgubila zaradi „varčevanja“ in nespoštovanja njenih pravic s strani italijanske politike že veliko milijonov.

Slovenska skupnost vabi zato deželno vodstvo slovenskih šol, politike, ki trdijo, da skrbijo za koristi manjšine ter Sindikat Slovenske Šole in v se ostale, da krepko nastopijo v bran zaposlitvene ravni in kakovosti slovenskih šol, ki so podlaga za obstoj naroda. Predlaga zato skupno omizje, da se to uskladi.

Peter Močnik – pokrajinski tajnik SSk za Tržaško