SSk za nadgradnjo obstoječe železniške proge

V težkem gospodarskem trenutku, ki ga preživljamo je dolžnost politike, da si prizadeva za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so bistvene za naš prostor.

Slovenska skupnost se zaveda, da je pristaniška dejavnost eden od gospodarskih temeljev Trsta. Tako je bilo od kar se je začelo mesto razvijati pod habsburško monarhijo do danes. Ko je pristanišče propadalo, je tudi mesto  izgubilo na pomenu in vrednosti.

Bistvena za razvoj pristanišča je prostocarinska luka, ki je bila glavni pogoj za razcvet mesta, ki je mednarodno in zakonsko zaščitena, ki predstavlja izjemo v svetovnem merilu in si jo tudi pomembne države želijo ter, kjer je to mogoče, tudi ustanovijo.

Zato ne razumemo, zakaj nekateri hočejo ukiniti ta gospodarski adut in ga nadomestiti z nepotrebnimi gradnjami, namesto, da bi razvili produktivne dejavnosti v prosti luki, ki je nenadomestljiva zaradi globine morja in edine površine, ki je kolikor toliko solidna. Če je bila desetletja zanemarjena, to ne pomeni, da jo moramo uničiti, ker je koristna.

Pristanišče pa potrebuje tudi primerne infrastrukture in povezave. Ni slučaj, da je Avstrija za svoje glavno pristanišče zgradila kar dve železnici.

Te strukture so danes potrebne posodobitve in primerne uporabe, medtem, ko so že vrsto let zapuščene in malo ali nič izkoriščene. V zameno se množi onesnažujoči cestni promet.

Zato Slovenska skupnost podpira predlog, da bi za tržaško pristanišče pripravili sodobno železnižko povezavo. Ampak ne z vrtanjem večkilometrskih predorov pod Krasom do morja, ki predstavljajo hudo onesnažujoč, drag in danes neuresničljiv načrt, ki bo napolnil žepe načrtovalcev in podjetji za poskusna vrtanja, ne bo pa videl luči še desetletja. Bo pa za cela desetletja pustil vinkulacije na zelo obširni zasebni lastnini.

Trst ne potrebuje hitre železnice, ki je v naših krajih nemogoča, temveč visoko nosilno progo, s posodobitvijo in nadgraditvijo proge, ki iz Tržiča pelje preko Nabrežine do Opčin, od tu pa se lahko tovori spustijo po hitri cesti v pristanišče ali nadaljujejo do Divače in do Kopra, kjer bi bilo potrebno zgraditi parkilometersko povezavo do Trsta. Tako bi končno tudi vzpostavili sinergijo med pristanišči Severnega Jadrana, ki jo v svetovni konkurenci krvavo potrebujejo. In končno bi uporabili progo, ki je danes nerazumljivo uporabljena le za 20%, kot po drugi strani trdi sam načrtovalec želežniškega kraškega tunela.

Nerazumljiv in nesprejemljiv je bil zato predlog, ki ga je odbor dal na glasovanje v tržaškem občinskem svetu. Upoštevati moramo, da je mnenje občine le posvetovalno in se zato na predpise, ki jih je Trst dal v pozitivno mnenje o uplivu na okolje načrtovalec in izvajalec lahko požvižgata. Za njih kar velja je le pozitivno mnenje na okoljski upliv načrta. Zato so se izrekli proti takemu načrtu dve občini in pa prizadeti tržaški rajonski sveti. Predlagatelj načrta družba Italferr do danes ni niti minimalno upoštevala pripomb in zahtev, ki so jih krajevne uprave že dale pred leti na ta načrt. To pomeni, da vleče vseh za nos, kar je nesramno. Če se pa kdo boji, da bi se izgubili evropski prispevki za peti koridor zaradi negativnih mnenj o uplivu na okolje, ne more sedaj izsiljevati nesprejemljive proge. Časa za primeren načrt je bilo dovolj.

Drugačen je bil razplet na pokrajini, kjer se je podčrtalo pomen železniške infrastrukture, proti kateri se človek težko opredeli, ampak ne take, kot je v načrtu, ki ni bil sprejet, saj tržaška pokrajina ni dala nobenega povoljnega okoljskega mnenja enostavno zato, ker načrtovalec ji ni niti še odgovoril na pripombe iz preteklosti.

Zato so po mnenju SSk očitki, da kdor je proti predlagani progi, je proti razvoju Trsta pavšalni in neresnični, saj je lahko razvoj tudi tak, ki ne uniči okolja. Razvoj Trsta pa ne stoji samo na pristanišču, ker imamo tu tudi trgovino, obrt in industrijo, znanost in turizem. Dejavnosti, ki ne prenašajo (več) uničevanja okolja.

Peter Močnik – Pokrajinski tajnik SSk za Tržaško

Deli