Sredi noči je deželni svet sprejel finančni rebalans za tekoče leto z glasovi desno sredinske večine. O vsebinah in smernicah je bilo veliko napisanega. Če se omejimo le na poglavja, ki bliže zadevajo slovensko narodno skupnost, lahko z zadovoljstvom zabeležimo odločitev, da bo deželna uprava vnaprej izplačala državne prispevke po zaščitnem zakonu 38/01. Deželni »predujem« seže do največ skupne vsote treh milijonov euro, saj za enkrat ni še dano vedeti višine letošnjih  državnih prispevkov, ki so bili že lani podvrženi nepričakovanemu in neizprosnemu klestenju. Pristojni odbornik De Anna se je v avli deželnega sveta obvezal, da bo do konca leta (predvidoma s finančnim zakonom 2013) poravnal tudi prispevek v dotacijski sklad Slovenskega stalnega gledališča v višini 160.000 euro. Odbornikovi »obljubi« je sledil umik popravka, ki je predvideval nakazilo že v okviru rebalansa. Poudarka vreden je vsekakor tudi izredni prispevek Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu v višini 40.000 euro za strokovno pomoč pri pripravi in izvedbi prve deželne konference o slovenski skupnosti, ki jo predvideva deželni zaščitni zakon in se bo odvijala v prvi polovici oktobra. Sklep predstavlja pomembno priznanje vlogi in pomenu Slorija, za kar sva si s kolegom Kocijančičem v prvi osebi dolgo prizadevala.

Deželna žlica ni vedno pravična, prej nasprotno. Majhen primer tega je odločitev deželne večine, da z izrednim prispevkom pol milijona euro dodatno podpre nujna popravila na zgradbi Marijinega svetišča na Vejni. Za vsaj enako nujna popravila (v veliko skromnejšem obsegu 70.000 euro) Marijine cerkvice v lasti kontovelskega jusa le lučaj stran, pa ni bilo niti približno enakega posluha. Do prihodnjega finančnega zakona bo potrebno vsestransko pomnožiti prizadevanja.

Sprejet je bil tudi popravek, ki je vnesel dodatni prispevek za delovanje Deželnemu koordinacijskemu združenju jusov in skupne lastnine, h kateremu sodi tudi naša Agrarna skupnost. Zaradi nedavnega neurja prizadetemu območju dolinskega Brega bo na moj predlog deželna uprava, taka so zagotovila, priznala izredni prispevek zadrugi Dolga Krona za pobude v okviru trženja in promocije domačih proizvodov. Še vedno brez odgovora pa ostajajo zahteve po večji pozornosti do celovitega gospodarskega razvoja Krasa in v prvi vrsti spoštovanja obvez, ki so zapisane v sporazumu o blagovni znamki Prosecco. Neupoštevan  je tako ostal tudi poziv predsednice Poropatove. S svojim popravkom sem desno sredinski večini predlagal namensko dotacijo 500.000 euro Tržaški trgovinski zbornici izrecno za izvajanje sklepov in programov kraškega masterplana.

Pri tem sem žal zabeležil popolnoma odklonilno zadržanje odbornika za kmetijstvo Violina. Tudi tržaški kolegi iz vrst desne sredine so se očitno previdno odločili, da ne gredo v spor z odbornikom iz vrst Severne lige. S stanovskimi organizacijami, s konzorciji in s kmetijskimi podjetniki moramo vzeti na znanje, da za enkrat ni (zadostne) politične volje, da se problem reši. Volitve so že pred vrati in poslednja priložnost, da uprava vsaj malenkostno pozitivno odgovori na sprejete obveze, je zadnji finančni zakon, ki bo na dnevnem redu decembra. O tem bomo lahko kakšno povedali tudi na srečanju, ki ga jutri zvečer na Proseku sklicuje predsednik zahodno kraškega rajonskega sveta.