Malnišče ostaja odprta rana za Sovodnje

Peter Černic in Walter Devetak, svetnika Stranke slovenske skupnosti in Skupaj za Sovodnje z obžalovanjem ugotavljata, da zadevi Malnišče v Sovodnjah res noče biti konca. V tem smislu ocenjujeta, da izjave, ki jih je pred nekaj dnevi dal italijanskemu tisku podžupan Slavko Tomsič in ugotovitve, da zakonodaja odpadkov na Malnišču ne obravnava več kot posebno nevarne, ne pomeni  samo, da bo vse težje priti do finančnih sredstev, ampak tudi, da vsa zadeva okoli  nastanka in razreševanja  vprašanja odlagališča na Malnišču dokazuje polom koalicije Občinske enotnosti in Združene levice, ki je v vseh teh petnajstih letih vodila občino.

Černic in Devetak smatrata, da če podžupanovim izjavam dodamo še ugotovitev, da je lastnik zemljišča in hal, podjetje Neviera SRL iz Neaplja, danes v  postopku likvidacije, postaja vse bolj jasno ne samo dejstvo, da bodo smeti ostale tam kjer so, ampak da je pod velikim vprašajem celo povračilo anticipiranih stroškov, ki jih je naša občina imela, ko je investirala približno 40.000 €, da bi prekrila gmoto nevarnih odpadkov.

V zadevi Malnišče se ne sme pozabiti, pravita občinska svetnika, da odgovornost za nastalo škodo nosi predvsem koalicija, ki še danes upravlja občino. Iz zajetnega svežnja dokumentacije je povsem razvidno, da je bila namreč občinska uprava tedaj zelo dobro obveščena o delovanju podjetja Ecological service in o začetku dovažanja smeti na Malnišče. Tedanja uprava je tudi dobro vedela, da naj bi na tem kraju odpadke predelovali in se je s tem očitno tudi strinjala. Ni si pa vzela časa, da bi ob tako pomembnem posegu v naš prostor preverila, če se na mestu sploh nahajajo stroji za predelavo odpadnega materiala. S takim površnim pristopom in neodgovornim ravnanjem je uprava dejansko privolila, da so nam v občino pripeljali 10.000 kubičnih metrov odpadkov.

Od tistega trenutka dalje – od pomladi leta 1997 –  so se stvari še toliko bolj zapletle. Podjetje Ecological service, ki naj bi  odpadke  predelovalo,  je šlo, le nekaj mesecev zatem, logično v stečaj, smeti pa so ostale tam, kjer so še danes. Po zakonu naj bi  za sanacijo  poskrbel lastnik zemljišča in sicer podjetje Neviera SRL iz Neaplja, ki je že oktobra leta 1998 prejelo odlok, da mora poskrbeti za odvoz odpadkov in leta 2001 zahtevek po povrnitvi stroškov za 71 milijonov lir za prekritje gmote odpadkov. Logično na vse to ni bilo odgovora in občina, ki je v odnosu do tega podjetja imela vedno nejasno stališče,  si bo verjetno danes morala prevzeti ne samo breme kritja stroškov za zavarovanje kraja  in odlagališča, ampak kot zgleda tudi breme čiščenja, ki bo  po zdajšnjih približnih ocenah  veljalo nekaj milijonov evrov.

Svetnika Černic in Deveta sta prepričana, da nastalo stanje je v dobršni meri nedvomno rezultat lahkotnega in ne dovolj odgovornega obnašanja prejšnjih uprav, ki so, med drugim, zaupale interese občine istemu odvetniku, ki je sočasno zastopal tudi interese lastnika nepremičnine.

Pri vsej tej opisani zgodbi, po mnenju obeh, pa nedvomno izstopa dejstvo, da bivše uprave niso imele nobenega posluha, da bi se prav na pobudo takratne opozicije Združeni in deželenga svetnika Mirka Špacapana skušali resno pogovarjati s tedanjim podpredsednikom dežele in vodjo civilne zaščite Morettonom, ki si je kraj na našo pobudo ogledal in na sestanku nakazal možne rešitve (med drugim tudi preko kanalov civilne zaščite, ki jo je vodil), ki smo jih upravi tedaj resno in odgovorno posredovali. Očitno je toga strankarska logika zavrnila ponudbo in preprečila, da bi lahko opozicija kakorkoli stvarno  pomagala pri reševanju problema in to povsem nerazumljivo. Zavrnila je v bistvu pomoč deželnega svetnika Slovenske skupnosti Špacapana, ki je le nekaj let prej odlično odigral odločilno vlogo pri prepričevanju Illyjeve uprave za dokončno zaprtje sežigalnice na robu Sovodenj, česar se lahko vsi Sovodenjci spomnijo.

Jasno je,  da tudi sedanja občinska uprava, ki je sicer tehnično nedvomno manj površna,  ostaja na  izhodišču, da je  z opozicijo  možno le formalno ali morda tehnično sodelovanje, ni pa možno sodelovanje, ko gre za odločitve, ki bi imele tudi politični odmev. Takega sodelovanja se uprava načelno otepa, čeprav se na pokrajinski ravni prepoznava v isti večini.

Odgovornost današnje uprave v zadevi Malnišče je po mnenju Černica in Devetaka predvsem v tem, da vztrajno zagovarja stališče, da problem odlagališča lahko rešuje sama le s tehničnim pristopom, kar pomeni  s samostojnim prijavljanjem na razpise ipd.

Ni še minilo leto, ko je Občinski svet odobravali preliminarni načrt za karakterizacijo prostora odlagališča in občinska uprava je vztrajala na stališču, da je karakterizacijo opravila občina Sovodnje sama, brez nobene pomoči in da je bila Pokrajina pri tem kvečjemu v oviro, čeprav je iz proračunske dokumentacije razvidno, da je prav Pokrajina Gorica posredovala občini denar za poseg. 

V luči navedenih dejstev in tega razmišljanja in ob upoštevanju sedanjega stanja kot opozicija sta sovodenjski županji postavila sledeča vprašanja:

1. zakaj občinska uprava ni v svojih treh letih mandata iskala usklajeno rešitev skupaj s pokrajinsko upravo, namesto da bi goriško pokrajino ostro napadali v občinskem svetu.

2.  zakaj ta uprava ni v prejšnjih dveh letih, ko je bilo na razpolago še precej javnega denarja, iskala skupaj  s pokrajinsko upravo kako strukturno rešitev, namesto da se danes zateka v izgovor splošne finančne krize in pomanjkanja denarja.

3. kako namerava uprava zajamčiti občinske interese v postopku likvidacije podjetja Neviera Srl, lastnika zemljišča  in na njem obstoječih hal tudi glede na dejstvo, da v 10 letih se stvar v bistvu ni premaknila.

4. komu je (bilo) poverjeno pravno zastopstvo občine v postopku in na kakšen način je bila uprava seznanjena  z  razsodbo prizivnega sodišča v Trstu iz novembra lanskega leta,  na katero se sklicuje  dopis  likvidatorja  podjetja Neveira  z dne 30. maja letos.

5. če je bil že izplačan  morebitni honorar ali akontacija  na honorar.

6. če je občinska uprava  preverila,  ali je lastnik nepremičnine – ki je do 13. aprila letos  normalno posloval –  bil dolžan poravnati davčne in druge obveznosti in če je v zvezi s tem  občinska uprava postavila zahtevek.

Deli