Pred nedavnim je deželna uprava vendarle objavila pravilnik za izvajanje deželnega zakona o gradbeništvu iz leta 2009. Gre za pomemben zakonski instrument, ki poenoti izrazoslovje, načrtovanje, izrisovanje in vse ostale obveze pri, ki so vezane na izpolnjevanje in vlaganje prošenj na področju gradbeništva in za posege tako javnih uprav kot zasebnikov. S tem v zvezi je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pred nekaj tedni pisal deželnemu odborniku Riccardu Riccardiju in pristojnemu deželnemu ravnatelju Daneseju, da bi ju opozoril na potrebo po slovenski različici omenjenega pravilnika. Gabrovec se je v svojem pismu uvodoma navezal na sama načela deželnega gradbeniškega pravilnika, ki je nastal prav z namenom, da bi poenotil sporazumevanje med različnimi osebki, ki so vpleteni v gradbeniške posege. V tem smislu – je v svojem pismu navajal Gabrovec – ne gre prezreti specifike dvojezičnih občin, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001 in so torej poklicane, da poslujejo dvojezično. Ta pravica-dolžnost spravlja občinske uprave pogosto v velike težave in pred nevzdržne stroške. Objava tega pravilnika – je v nadaljevanju pisal predstavnik Slovenske skupnosti – je tipičen primer teh težav. Nepojmljivo je namreč, da bi občinske uprave morale samostojno poskrbeti za prevod vse dokumentacije; to bi pomenilo v prvi vrsti pomnožene izdatke  javnega denarja, poleg tega pa bi prav gotovo privedlo do uporabe različnih besed za strokovno izrazoslovje. Gabrovec je torej v svojem posegu pozival predstavnike Dežele naj poskrbijo, da bo sama deželna uprava čimprej nudila uradno in nedvoumno različico objavljenega pravilnika o gradbeništvu, ki se ga bodo slovenske oz. dvojezične občine in pripadniki slovenske narodne skupnosti prav gotovo posluževali.

Deželni odbornik za infrastrukture in javna dela Riccardi je Gabrovcu že odgovoril  u uradnim dopisom,  v katerem najavlja, da je poveril deželnim uradom, naj v najkrajšem času pripravijo dvojezično različico pravilnika in dokumentacije, ki je vezana na deželni zakon 19/2009.

Novico sem sprejel z zadovoljstvom – pravi Gabrovec – ker gre za pomemben prispevke v mozaiku izvajanja dvojezične zakonodaje, ki ostaja (pre)večkrat samo načelna obveza, obenem pa bo tudi pomembna pridobitev za trajno dvojezično poslovanje naših občin.

Trst, 17 marca 2012