Seja deželne posvetovalne komisije, ki je bila poklicana, da predlaga porazdelitev druge tranše zapoznelih finančnih dotacij za leto 2011, je odborniku De Anni in širši javnosti ponudila ne ravno najboljšo sliko skupnosti, ki je vse prej kot poenotena. Tokratni casus belli je bila namembnost vsote 100.00 euro, ki je bila nekako obljubljena Stalnemu slovenskemu gledališču, saj jo je kot tako tudi ob pristanku predstavnikov Dežele v glavni skupščini že vpisalo v aktivno proračuna. Za vsoto je zaprosil tudi Primorski dnevnik z utemeljitvijo, da je bil časopis v minulem letu nepričakovano prikrajšan za približno 250.000 euro državnih dotacij, kar je povzročilo hud primanjkljaj.Obe zahtevi in pričakovanji sta razumljivi in upravičeni. Nesporno je, da je bil edini slovenski tiskani dnevnik v Italiji žrtev ponovnega klestenja prispevkov, ki je na vsedržavni ravni povsem krivično. Gledališče pa je svoj proračun za minulo leto uravnovešalo računajoč na isto postavko, ki se mu razblinja poldrugi mesec po zaključku finančnega leta. Zmanjševanje dotacij a posteriori ni nikdar prijetno in tudi ne pravično, pa čeprav se v Italiji večkrat dogaja. Pasiva v obračunu bi najbrž za SSG pomenila sprožitev dodatnih stroškov, ki so vezani na dogovore o brezobrestnem posojilu s strani Občine Trst. Posojilo je brezobrestno le kot nagrada za uravnovešen obračun. V nasprotnem primeru se torej pojavijo novi izdatki.Odbornik De Anna je na seji, ki se je, ciničnost usode, odvijala na dan praznika slovenske kulture naposled poskusil salomonsko predlagati enakomerno delitev obema ustanovama. Nakar si je vzel čas za premislek in bo zato sam odločal.Preveriti velja, ali obstaja še druga možnost rešitve po Salomonovem načelu. Decembra je namreč Deželni svet s finančnim zakonom za 2012 prvič po nekaj letih ponovno financiral deželni sklad za slovensko manjšino (člen 21 deželnega zakona 26/07) kot nalašč v višini 100.000 euro. Gre za denar, ki je svež in je bil nepričakovan. V primeru popolnega soglasja deželne uprave in posvetovalne komisije bi lahko vsoto –sicer nekoliko povlečeno- v celoti namenili eni od dveh navedenih ustanov in s tem po starem pregovoru rešili volkovo lakoto in kozino kožo.Jasno je, da gre v obeh primerih za enkratna prispevka in da bosta morali obe ustanovi, SSG in Primorski dnevnik, svoje proračune kakorkoli že za tekoče leto 2012 pisati na osnovi nekih finančnih danosti, ki niso prijazne, se pa moramo z njimi sprijazniti.