Deželna vlada je z glasovanjem finančnega zakona za prihodnje leto sprejela tudi dve resoluciji (v priponki) v bran pluralnosti informacije, za kateri je dal pobudo deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Prva resolucija (resolucijo so poleg njega podpisali še kolegi iz vrst opozicije in večine Kocijančič, Moretton, Lupieri, Sasco, De Mattia, Picco, Kocijančič, Antonaz in Pustetto) zanima deželni sedež RAI za FJk, ki je na osnovi konvencije med predsedstvom vlade v Rimu in vodstvom radio televizijskega podjetja deležen dodatnega financiranja zlasti za oddaje v slovenskem jeziku in za programe namenjene italijanski skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Klestenje predvidene dotacije bi zadušilo vsako razvojno vizijo slovenskih informativnih in kulturnih sporedov, istočasno pa bi onemogočilo tudi načrtovane sporede v furlanščini in tudi tiste, ki bi bili namenjeni priznani nemško govoreči skupnosti na Videmskem. Predsedniki avtonomnih pokrajin Trento in Bocen ter deželne uprave Doline Aoste so že odločno nastopili v bran sedežev Rai na svojem območju, tako da je deželni svetnik Gabrovec že v minulih tednih predsednika Tonda kar večkrat opozoril na nujo, da se tudi sam aktivno pridruži fronti za obrambo radio televizijskih oddaj v manjšinskih jezikih.

Druga resolucija na sorodno temo zadeva napovedane reze finančnih prispevkov založniškim podjetjem v vsej Italiji. Zakon, ki ureja ta sektor, je že vrsto let potreben korenite reforme, saj je vzdolž apeninskega polotoka kar nekaj prejemnikov finančnih prispevkov, ki sploh ne odgovarjajo smislu zakona. Ta je namenjen zagotavljanju pluralnosti informiranja tudi t.i. šibkega tiska, se pravi časopisov, periodike in drugih oblik medijev, ki bi po izključno tržnih logikah ne preživeli. V to kategorijo spadata tudi oba tiskana dnevnika jezikovnih manjšin (Primorski dnevnik in Dolomiten) ter drugi manjšinski tedniki. Montijev manever je nakazal možnost dodatnih finančnih dotacij iz posebnega sklada pri predsedstvu vlade. Od tu resolucija deželnega svetnika Gabrovca (poleg njega so jo podpisali še kolegi Lupieri, Kocijančič, Tononi, De Mattia, Agnola in Sasco) deželni vladi, naj v Rimu intervenira, da bodo potrebe informativnega založništva obravnavane kot prioriteta v duhu zagovarjanja tudi v naši deželi vedno bolj aktualnega načela o potrebi po zagotavljanju pluralnosti informacije.